Si predstavljate, da bi bili stalno vzburjeni?

In ali si predstavljate, da bi orgazem doživeli kar 300 krat na dan?

Kaj je sindrom stalnega spolnega vzburjenja?

Sindrom stalnega spolnega vzburjenja ali SSSV je tako redko bolezensko stanje, da so strokovnjaki njegov obstoj priznali šele pred kratkim. Gre za spontano in vztrajno genitalno vzburjenje, ki ga spremljajo povečanje, otekanje in vlaženje genitalij, ponavadi pa se konča z orgazmom. Sindrom se lahko kaže kot splošno vzburjenje, ali pa se pojavlja le na določenem delu telesa, na primer globoko v vagini ali okrog klitorisa.  Obolele to vzburjenje moti, saj je nezaželeno in vsiljivo, pogosto pa jih spravi zadrego ali jih osramoti v javnosti. Sindroma ne smemo enačiti z odvisnostjo od seksa ali nimfomanijo, saj pacienti nimajo povečanega libida ali stalne potrebe po seksu, seks pa jim predstavlja le način sproščanja prekomerno nakopičene spolne vzburjenosti. Fizično vzburjenje je lahko zelo intenzivno in lahko traja dneve ali tedne, lahko pa je tudi permanentno. Kratkotrajna sprostitev spolne napetost se lahko doseže z, a ne glede na količino seksa ali masturbacije se simptomi v nekaj urah vrnejo. 

Tudi do 300 orgazmov na dan

V  nekaterih primerih poročajo tudi o 300 spontanih orgazmih na dan. Tudi tako preprosta opravila, kot so vožnja z vlakom ali avtomobilom ali namakanje v kadi, lahko sprožijo nezadržno spolno vzburjenost. Ženske se ne morejo kosati s takimi spolnimi potrebami, zato jim sindrom hitro zraste čez glavo. "Že vibriranje mojega mobilnega telefona je dovolj za vzburjenje," pravi ena od žensk, ki trpijo zaradi omenjenega sindroma. "Če me moški le potreplja po rami, skoraj omedlim. Že ko grem na stranišče, se moje telo odzove. Malo me je strah same sebe," je povedala druga. Njuna sotrpinka pa doda: "Ko sem šla nekega dne na vlak, sem kar čutila, kako kri prihaja do določenega dela mojega telesa. Občutek je bil tako dober, da sem skoraj zaječala."

Vse ni tako lepo, kot se sliši

Sindrom prizadene posameznikovo življenjsko aktivnost in osredotočenost, koncentracijo. Sedenje je praktično nemogoče, saj v trenutku sproži orgazem, med stanjem pa je ta precej redkejši. Vse področje okrog vaginalne odprtine je podobno občutljivo kot klitoris, zato lahko obolele do orgazma pripelje že en sam dotik.  Bližnji pacienta s sindromom stalne spolne vzburjenosti najprej mislijo, da je to stanje precej zabavno, kmalu pa ugotovijo, da v bistvu temu ni tako. Pacienti čutijo stalno spolno vzburjenost, ki je le fizične narave, saj jo ne spremljajo romantične ali erotične fantazije. Poleg sramu in izoliranosti občutijo tudi ranljivost in žalost, sindrom pa jim povzroča veliko preglavic v javnosti, še posebej na delovnem mestu, kjer jih pogosti odhodi na stranišče postavljajo v slabo luč pri delodajalcu. Partnerji obolelih so pogosto zmedeni, izolirani, jezni in frustrirani, saj se ne čutijo sposobne pomagati oziroma vseskozi potrebno sprostitev partnerjeve spolne napetosti.

Vzrok sindroma ostaja nerešena uganka

Vzrok sindroma stalne spolne vzburjenosti je za raziskovalce še vedno uganka. Bolezen se večinoma pojavi pri ženskah, starih od 40 do 50 let, ki so v obdobju menopavze ali prejemajo hormonsko terapijo, a starost obolelih je lahko zelo različna. Med možne vzroke nekateri prištevajo medenično okužbo, ki naj bi prekomerno stimulirala klitoralne in druge živčne končiče, drugi pa trdijo, da je ta sindrom psihološkega izvora – povezan naj bi bil z neko emocionalno krizo, ki je prizadela možganski center za doživljanje užitkov spolne narave. V nekaterih primerih so pacienti s sindromom stalnega spolnega vzburjenja preboleli možganski tumor ali rak jajčnikov, nek pacient pa je sindrom dobil po operaciji zaradi prolapsa sečevoda.  Stanje lahko povzročijo tudi nekatere zdravila, predvsem antidepresivi in zdravila za zniževanje holesterola. Učinkovitega načina zdravljenja sindroma zaenkrat še ni, simptomi pa se blažijo z  anestetičnimi geli, ki deloma omrtvijo območje genitalij, za lažje kontroliranje telesnih odzivov pa se priporoča tudi psihoterapija.