Kako poteka zdravljenje raka prostate?

15.02.2011 | Sara B.

Način zdravljenja raka prostate, za katerega se zdravniki odločijo, je odvisen od starosti pacienta in stopnje razvoja raka prostate.

Včasih takojšnje zdravljenje raka prostate ni potrebno (Photoxpress).

Včasih takojšnje zdravljenje ni potrebno

Strokovnjaki iz neprofitne zdravstvene klinike Mayo opozarjajo, da takojšnje zdravljenje ni vedno najboljša rešitev. Pri nekaterih bolnikih, kjer je rak prostate v zelo zgodnji fazi, zdravniki včasih precenijo, da se z zdravljenjem lahko nekoliko počaka. Takšnemu pacientu se bo svetoval le bolj aktiven in zdrav način življenja ter seveda redne zdravniške kontrole. Takšen ukrep, torej zgolj nasvet brez takojšnje obravnave raka prostate, pa je primeren samo za določene bolnike.

Največkrat so to pacienti, ki imajo še kakšno drugo resno bolezen in bi agresivne terapije lahko poslabšale njihovo splošno zdravje ter zelo stari pacienti, ki so manj pri močeh kot mlajši moški. Z zdravljenjem se lahko počaka tudi pri pacientih, kjer je rak prizadel le manjši del prostate in ne povzroča drugih nevarnih sprememb v telesu (kajti pri agresivnih oblikah se rak pogosto razširi v limfni sistem).

V primeru, da raziskave pokažejo hitro napredovanje raka prostate, pa se bo pričelo zdravljenje, ki je lahko operativno, radiacijsko ali hormonsko.

Operativna odstranitev prostate

Z operacijo se lahko odstrani celotna prostatna žleza ali pa samo en del. Primerna je predvsem za mlajše in zdrave moške, pri katerih bi lahko rast raka prostate ogrožala njihovo življenje. Pri mlajših moških se pogosto odločijo za t.i. radikalno prostatektomijo, pri kateri se odstrani celotna prostata in tudi okoliške bezgavke. Bolnik je lahko aktiven in se vrne na delo približno po mesecu dni, prednost operativnega posega pa je v tem, da se ne poškoduje živcev, vendar pa je ravno zaradi tega primeren zgolj za tiste z majhnim tumorjem, ki ne sega do začetkov živcev.

Operiranemu pacientu se hitro povrne zmožnost normalne erekcije, poleg tega pa je rak popolnoma odstranjen. Ker se odstrani tudi bezgavke, zdravniki lahko spremljajo morebitno ponovitev raka. Operacija za seboj sicer povzroči vidno, 7-8 cm dolgo brazgotino. Zadnje čase je zato vse pogostejša robotska operacija, pri kateri je brazgotina zelo tanka, poseg pa enako učinkovit in natančen.

Kljub vsemu pa obstaja manjše tveganje za razvoj inkontinence, po operaciji pa se lahko pojavi celo impotenca. Tveganje narašča s starostjo pacientov, zato se starejšim in tistim, pri katerih je uporaba narkoze lahko nevarna, bolj priporoča obsevanje.

Z operativno odstranitvijo raka prostato popolnoma izrežejo (Photoxpress).

Obsevanje raka prostate

Gre za najstarejšo metodo zdravljenja prostate, ki uporablja energijske tokove, podobnim X žarkom, s katerimi se pobija rakave celice. Prednost, v primerjavi z operacijo, je nižje tveganje inkontinence, medtem ko je tveganje za impotenco enako visoko. Z razliko od operacije, kjer se stranski učinki pojavijo zelo hitro, pa se morebitni zapleti po obsevanju pojavijo šele čez nekaj mesecev ali let.

Obsevanje prostate je lahko zunanje ali notranje, kjer se v prostato vgradi majhna radioaktivna zrna, kar imenujemo brahioterapija in je vedno pogosteje uporabljena. Stranski učinki so manjši pri zunanjem obsevanju, kjer pa je potrebno bolnišnico obiskati približno 5-krat na teden, 6-8 tednov. Pri zdravljenju z zrnci je obisk enkraten, vendar pa terja večje tveganje stranskih učinkov, ki so npr. krvavenje iz zadnjika, pogoste driske, bolečine ob uriniranju itd. Poseg sam pa je popolnoma neboleč in zelo hitro opravljen.

Kemoterapija ima lahko hude stranske učinke (Photoxpress).

Zdravljenje s kemoterapijo in hormoni

Kemoterapijska zdravila so precej agresivna in zato niso primerna za zgodnje faze raka prostate, temveč je takšno zdravljenje smiselno pri agresivnih stopnjah. Kemoterapija namreč ne vpliva zgolj na rakave celice, ampak poškoduje tudi popolnoma zdrave, vpliva pa tudi na delovanje krvnega obtoka.

Podobno je hormonsko zdravljenje, ki je prav tako povezano z različnimi zdravili. Z njim skušamo zajeziti previsok nivo testosteronov, kar naj bi upočasnilo rast raka na prostati. Obstajajo tudi zdravila, ki testosteronu onemogočajo, da bi dosegel rakave celice, v kombinaciji s tableti pa se včasih odločijo tudi za operativno odstranitev mod.

Hormonska terapija pa ima hude stranske učinke, saj po njej pogosto izgine spolno poželenje, nemalokrat rak postane odporen na hormonsko zdravljenje, lahko se povečajo tudi prsi, povišalo pa naj bi se tudi tveganje za osteoporozo ter upad mišic.