Alergija na spermo bolj pogosta, kot bi mislili
Alergija na semensko tekočino ponavadi ostane neodkrita, saj ženska na probleme, ki jih povzroča, ni pozorna. Preberite več.
Alergija na semensko tekočino načeloma ni nevarna, je pa lahko zelo neprijetna. (Photoxpress)
Alergija na semensko tekočino naj bi po nekaterih raziskavah prizadela približno 13 odstotkov žensk, torej niti ni tako redka, kot se morda zdi. Prizadane v večini primerov ženske med 20. in 30. letom starosti, pri približno 40 odstotkih pa se pojavi že ob prvem spolnem odnosu.
Kakšni so znaki alergije na spermo?
Njeni simptomi so srbeč in pekoč občutek v vagini, otekanje ter srbenje in razdraženost zunanjega spolovila po nezaščitenem spolnem odnosu, torej, ko pride do izliva semenske tekočine neposredno v vagino ali sluznico ob njenem vhodu. V resnejših primerih se lahko pojavijo izpuščaji in srbečica tudi na drugih delih telesa, včasih pa vse skupaj spremlja tudi oteženo dihanje. Običajno gre za alergijo na beljakovine, ki so prisotne v semenski tekočini, v bolj redkih primerih pa za alergijo na snovi, ki v semensko tekočino pridejo od zunaj in se skozi njo izločajo. To so na primer sledovi določenih zdravil (na primer penicilin) in tudi nekaterih vrst hrane in pijače (na primer orehi in kokakola). Simptomi alergije se običajno pojavijo približno pol ure po izpostavitvi semenski tekočini, lahko pa celo ure ali dneve po tem.
Kako jo preprečimo in zdravimo?
Alergijo seveda najbolj učinkovito preprečimo tako, da se izogibamo stiku s semensko tekočino. To pomeni, da med spolnimi odnosi dosledno in redno uporabljamo moški kondom, ki je pri tem najbolj učinkovit. Z uporabo kondoma lahko tudi same ugotovite, ali ste dejansko alergične na semensko tekočino ali pa vas morda mučijo kakšne glivična obolenja, ki imajo lahko podobne simptome. Če se ob uporabi kondoma problemi zmanjšajo ali celo izginejo, pomeni, da imate po vsej verjetnosti omenjeno alergijo, v nasprotnem primeru gre po vsej verjetnosti za kaj drugega.
Klin se s klinom zbija
Ena od metod zdravljenja alergije na semensko tekočino vključuje vnašanje semenske tekočine v vagino vsakih dvajset minut. Začnejo z manjšo količino, ki jo nato postopoma povečujejo, s čimer se vagina »privadi« semenski tekočini. Za uspešnost te metode je potrebno, da ima par po zdravljenju precej redne spolne odnose in da je torej semenska tekočina karseda pogosto prisotna v vagini. V okviru druge metode pa ženski pod kožo vbrizgajo majhno količino semenske tekočine, kar počnejo nekaj tednov. Spet so za uspešnost metode potrebni pogosti nezaščiteni spolni odnosi.
Sicer alergija ni življenjsko ogrožujoča, seveda, če ni tako močna, da otežuje dihanje. Zanimivo pa je, da so znani celo primeri, ko je bila ženska alergična le na semensko tekočino določenega moškega.
