NASA: Kakšen bo seks v vesolju?
NASA sicer zanika, da bi njeni astronavti že seksali v vesolju, vseeno pa intenzivno raziskuje spolnost in razmnoževanje v vesolju
NASA raziskuje področje spolnosti in razmnoževanja v vesolju
So astronavti že seksali v vesolju?
NASA trdi, da do seksa v vesolju med njihovimi astronavti še ni prišlo, saj morajo med poleti ali bivanjem na vesoljskih postajah ''vseskozi upoštevati najvišje profesionalne standarde.'' Seks je torej za NASA-o občutljiva tema, ki se je izogibajo tudi astronavti. ''Upokojeni astronavti niso hoteli govoriti o seksu, kot bi se ob odhodu zavezali k molčečnosti, aktivne pa skrbi, da bi zaradi predolgega jezika izgubili službo,'' je dejala Laura Woodmansee, ki je med raziskovanjem za njeno knjigo Sex in Space (Seks v vesolju) naletela na veliko odpora. Tudi Davis in Mark Lee, prvi poročen par, ki je leta 1991 poletel v vesolje, nista hotela govoriti o naravi njunega razmerja med poletom. Še več prahu pa se je leto prej dvignilo okrog Elene Kondakove in Valerija Polyakova, ki naj bi se zbližala med misijo na vesoljsko postajo Mir, a spolne odnose oba odločno zanikata.
Težavna mehanika seksa v vesolju
Par, ki bo želel v vesolju imeti spolne odnose, se bo moral soočiti s številnimi težavami. Breztežnost namreč spodbuja slabost in potenje, zaradi zmanjšanega krvnega pritiska pa obstaja tudi možnost težav z impotenco. Če bi jima v omejenem prostoru vesoljskega plovila le uspelo najti nekaj malega zasebnosti, pa bi zaradi breztežnosti in tretjega Newtonovega zakona med spolnim odnosom brez elastičnih trakov ali posebnih vreč za dva le stežka ostal skupaj. V svoji knjigi The Last Mission (Zadnja misija) francoski pisatelj Pierre Kohler sicer trdi, da je NASA že izvedla raziskave spolnih položajev v vesolju, a dokument, ki je leta 1995 krožil po spletu, se je kasneje izkazal za potegavščino.
Seks med dolgotrajnimi vesoljskimi poleti
Morda torej še vedno čakamo na prvi par, ki bo seksal v vesolju, a z bližajočo realnostjo dolgotrajnih vesoljskih poletov bodo morale vesoljske agencije odgovoriti tudi na tovrstna kočljiva vprašanja. Od astronavtov je namreč težko pričakovati, da bodo dve leti, kolikor bi trajal polet do Marsa in nazaj, zaprti v raketi in ne bodo imeli spolnih odnosov. Vesoljska agencija se je šele pred kratkim začela ukvarjati z vprašanji, povezanimi z dolgimi vesoljskimi poleti, na seznamu za prihodnje pogovore pa je tudi seks. "Pred dolgimi vesoljskimi poleti bomo morali posebno pozornost nameniti tudi vprašanju spolnosti,'' je pred kratkim dejal David Steitz, NASA-in predstavnik za stike z javnostjo.
Razmnoževanje na drugem planetu
Pred 42 leti smo stali na Luni, naslednji logični korak v osvajanju vesolja pa je kolonizacija enega izmed planetov. Nekatere družbe že ponujajo komercialne polete v vesolje, masovne selitve pa lahko pričakujemo že v tem stoletju. Najverjetneje bo naš cilj najbližji sosed Mars. A možnost življenja v vesolju je odvisna od rešitve številnih vprašanj, eno izmed teh pa je tudi, ali je na drugem planetu možna varna reprodukcija. NASA-in biofizik dr. Tore Straume je dejal, da bi radiacija, ki bi vplivala na zarodek med potovanjem na Mars, najverjetneje povzročila resno mentalno zaostalost otroka ali druge težke zdravstvene težave.
Nevarno kozmično sevanje
Prvi par, ki bo seksal v vesolju pa bo moral biti zelo previden, da ne zaplodi potomca. Dr. Straume poudarja, da kozmični žarki, visoko energetski atomi in drugi delci z visoko hitrostjo, lahko škodijo moški spermi, sterilizirajo fetus in najverjetneje povzročijo smrt zarodka v drugi polovici nosečnosti. DNK, ki nadzoruje razvoj zarodka in lastnosti vseh celic v našem telesu, je namreč zelo ranljiva za vse vrste sevanja, katerem bi bil izpostavljen zarodek. Celice se med nosečnostjo delijo in diferencirajo, poškodba ene same celice, ki bo nekoč postala eden izmed pomembnih telesnih organov, pa je lahko za zarodek hitro usodna.
Težavno tudi pomanjkanje gravitacije
Na podlagi eksperimentov z živalmi vemo, da je razvoj zarodka v breztežnostnem prostoru močno oviran. Kosti, mišice (vključno s srcem) in živčevje se brez zemeljske gravitacije ne morejo pravilno razviti. Odsotnost gravitacije vpliva tudi na zgradbo in delovanje celic, izločanje hormonov in gibljivost spermijev. Vprašanje je tudi, ali se bo oplojen zarodek v breztežnostnem prostoru pravilno pritrdil na maternično steno in ali obstaja večja verjetnost izven maternične nosečnosti. Razmnoževanje ljudi v vesolju je morda povsem mogoče, a ker je veliko vprašanj še neodgovorjenih, predstavlja nosečnost v vesolju zaenkrat še preveliko tveganje za zdravje in življenje tako matere kot njenega otroka
Povezane novice
5.00 (4 gl.)
