Japonci razvili žensko robotko »anroid Repliee Q1Expo«

Ženska robotka ima kup lastnosti, ki jih premore prava ženska, Bodo kmalu iznašli tudi robotko za seks?

Ljude smo radi čedni, udobno se počutimo v avtomobilih ter se ukvarjamo s športom, da bi (p)ostali fit. Želimo si vesoljne zabave, zato vidimo prihodnost v filmskih posebnih efektih in računalniških igrah. No, korak dlje so se podali Japonski znanstveniki. Razvili so namreč robot ženskega spola. Javnosti jih predstavljajo kot bitja z dekliškim značajem in vedno na razpolago, da bi ustregle željam lastnikov. In ker znanstveni napredek sili naprej, se nam obeta dovršena verzija tega mehaniziranega dekliča. Že sedaj jim Kama Sutra ne da miru, zato bodo japonski inženirji prej ko slej na dan prišli s prototipom plavolase dolgolase in plavooke visokopostavne ženske, ki bo nudila vse tisto, kar imajo velike.

Njene fizične in karakterne lastnosti

Znanstveniki so mnenja, da bodo te robotke sčasoma dobile lastnosti, s katero bi nas lahko prepričale, da so ljudje iz mesa in krvi, kar bi posledično vodilo do telesnega stika. No, vsaj z vaše strani telesnega stika. Poimenovali so jo »anroid Repliee Q1Expo«. Verjetno vas zanima kakšen detajlček več. Izgled naj bi bil sila podoben človeškemu, celo sposobnost dihanja so ji dodali. Njej oče, profesor Hiroshi Ishiguro, trdi, da bo ta kozmetična podobnost ključna pri tem, da se bo človek spustil v intimen odnos z robotko.

Njeno kožo gradi gibek, prožen silikon, plastiko pa so pri njeni izvedbi pustili ob strani. Številni senzorji in mehanizmi jo napravijo sposobno vedenja in reagiranja po človeško, prav tako ji ne delata težav simpatično, zapeljivo trzanje z vekami in kriljenje z rokami. Japonska družba se že poslužuje uslug robotiziranih medicinskih sestr, ki sicer še zdaleč ne dosegajo tipa »anroid Repliee Q1Expo«. Slednjo vidijo kot popolno futurustično partnerko, ki bo programirana, da bi ljubila in se cedila od prijaznosti .

Komu so namenjene?

Prva generacija emocionalno doraslih robotk je namenjena predvsem otrokom in oskrbi starejših. Vprašanje pa je, kako bodo oni to sprejeli. Prav hitro bi jih obsedel občutek, da niso vredni človeške topline v pravem pomenu besede - neznanstvenem. Znanost streže po naših življenjih, nekje z veseljem, drugod na skrajno nedoumljiv način kot je ta. V knjigi Fetiš rasti sem nekoč prebral komentar Japonca o japonski sedajnosti, nanašal pa se je na ideologijo nenehne gospodarske rasti: »Kaj vse smo morali žrtvovati zato, da imamo 8 največjih bank na svetu?«. In sedaj, kot kaže časovni razvoj, tudi umetno inteligenco v postelji.