CANDIRU: Riba, ki splava v sečevod!

Že poznate neverjetno zgodbo o parazitski ribi, ki se lahko ugnezdi v ženskih in moških genitalijah?

Parazit, ki srka kri

Riba Candiru ali Canero (Vandellia cirrhosa) živi v sladkih vodah, je podobne oblike kot jegulja, ker pa je skoraj popolnoma prozorna, jo je v vodi praktično nemogoče opaziti. Obstaja več različno velikih vrst, ljudem najnevarnejša pa je najmanjša, ki v dolžino zraste le za palec, široka pa je le nekaj milimetrov. Riba je močna in hitra plavalka, domačini, ki naseljujejo porečja Amazonke, Rio Negro  in Orinoko, pa se je ne bojijo le zaradi njenih ostrih zob. Candiru je zajedavec s preprostim, a neusmiljenim načrtom. Po okusu vode prepozna tok, ki jo pripelje naravnost v škrge večje ribe, kjer se z bodicami na glavi zasidra, predre kožo in začne srkati gostiteljevo kri. S tem si je v Braziliji prislužila tudi spoštljiv naziv vampirske ribe.

V telo skozi uretro

Strahospoštovanje pa si zasluži tudi zato, ker je edini parazit med vretenčarji, ki napade tudi človeka. Privlačil naj bi jo vonj in okus človeškega urina, v človeško telo pa vstopi skozi sečnico ali vagino. Uriniranje med nudističnim kopanjem v vodah Amazonke torej ni preveč priporočljivo. Po vstopu v uretro je ni moč odstraniti, saj se razširi kot dežnik in zagozdi nekje v urinarnem traktu. Prične srkati kri, z zobmi v ustih pa najeda okoliško tkivo in membrane, kar povzroča neznosne bolečine, za gostitelja pa je lahko tudi smrtno nevarno. Tradicionalno zdravilo vključuje pitje čaja iz rastlin jagua in buitach, ki naj bi razgradil ribino okostje, ponavadi pa je veliko bolj zanesljiva operativna odstranitev.  
 

Le še ena urbana legenda?

Riba Candiru je vir najrazličnejših legend, v katerih pa je kot vselej tudi kanček resnice. Njene nenavadne sposobnosti so antropologi zabeležili že v devetnajstem stoletju, prvi dokumentiran primer v obdobju moderne medicine pa se je zgodil šele leta 1997. Navkljub splošnemu prepričanju so z raziskavami dokazali, da je ne privlači nobena kemična sestavina človeškega urina. Uriniranje v vodi naj bi bilo torej tvegano le zato, ker se med njim sečnica razširi, kar ribi sploh omogoči vstop vanjo. Popularen mit trdi celo, da je sposobna plavati po toku urina navzgor v moški penis. Čeprav je to vsekakor nemogoče, je neki moški trdil, da mu je riba skočila v sečnico, medtem ko je uriniral do kolen v vodi. Vsekakor je riba tako močno razburkala človeško domišljijo, da le stežka ločimo med dejstvi in popolnimi izmišljotinami.