Spoznajte slovensko erotično poezijo

Skoraj vsaka novejša pesniška zbirka vsebuje kakšen erotični motiv, saj tako lažje najde pot do bralca.

Seks prodaja

Erotika, seks in golota so se vedno dobro prodajali. Ti trije argumenti nas lahko prepričajo v nakup izdelka, ne zaradi njegove kvalitete, temveč zaradi izgleda. Podobno privlačen zunanji izgled  izkoriščajo tudi mnogi glasbeniki in pesniki, saj je dandanes to pač pomembnejše in zanimivejše od njihovega ustvarjalnega talenta. Morda se je prav zato v zadnjem času tudi v literaturi povečal delež erotike, ki je v zadnjih dveh desetletjih postala celo osrednja tema slovenske poezije. Povečanje erotičnih motivov in tem v sodobni slovenski književnosti torej ni nujno pokazatelj večje naklonjenosti slovenskih bralcev in literatov do erotike, saj jo mnogi med njimi izrabljajo le kot sredstvo za povečanje prodaje svojih stvaritev.

Pesemska kuga

Zanimanje za erotično literaturo se je med Slovenci vzbudilo že v drugi polovici 20. stoletja, po letu 1970 so erotične zbirke začele izhajati bolj zgoščeno, od takrat pa skoraj vsaka pesniška zbirka vsebuje kakšen erotični motiv, nemalo pa jih je erotično temo postavilo tudi za svoje poetološko izhodišče. V osemdesetih letih je erotična tema postala enakovredna eksistencialni problematiki, bralstvo jo je vedno bolj naklonjeno sprejemalo, v devetdesetih letih pa je bila ljubezenska in erotična lirika zastopana močneje kot kadarkoli. Vseeno pa je prva antologija slovenske erotične poezije z naslovom Slovenska erotična proza izšla šele leta 2002. Ne bi mogli reči, da je na slovenskem prostoru primanjkovalo erotičnih pesmi, saj koščke erotike najdemo že v romantiki pri Prešernu in nekaterih njegovih sodobnikih. Ljubezenske pesmi ni bil nikoli problem izdati, erotične pesmi pa so nekdaj imenovali pesemska kuga in jih nenehno obsojali in preganjali. Odpor do erotičnih pesmi je bil tako močan, da so bile prve erotične pesmi objavljene šele v zbirki Marka Terseglava z naslovom Klinček lešnikov, ki je izšla leta 1981.

Imena in priimki

V času moderne so s svojimi novoromantičnimi in ekspresionističnimi pesmimi pečat glede razumevanje erotike pustili Cankar, Župančič, Gradnik in Lili Novy, ki pa so čutno erotične motive le zarisali, njihovi sodobniki pa so jim dodali igrivost in provokativnost. V največji meri je za to zaslužen Tomaž Šalamun, ki je leta 1996 izdal pesniško zbirko sodobne erotične lirike z naslovom Poker. Slovenskih mitov se je dotaknil na šokanten način, obstoječ erotični besednjak pa razširil z vulgarnimi besedami, kot je na primer ''fuk''. Poleg njega imamo v Sloveniji kar nekaj sodobnih pesnikov, ki se ukvarjajo s temo erotike. Ciril Zlobec nadaljuje romantično tradicijo, saj erotiko razume kot most med duhovnim in telesnim. Erotično srečanje je v njegovih pesmih povišano v sakralno dejanje in primerjano z religiozno zamaknjenostjo. Večina ostalih pesnikov erotike ne opesnjuje kot nekaj idiličnega, temveč kot oddaljeni predmet hrepenenja. V slovenski erotični poeziji poleg razmerja moški-ženska najdemo tudi homoerotično tematiko, ki jo je prav tako vpeljal Tomaž Šalamun, najbolje pa izpeljal Brane Mozetič. Z lezbično poezijo se na našem prostoru ukvarja Nataša Velikonja, za katero je značilno, da v pesmi vnaša optimizem, kljub temu pa so prisotne tudi telesne grobosti. Omenimo naj še druge pomembnejše pesnike (Brvarja, Kleča, Svetino, Frančiča ... ), za katere je prav tako značilno sodobno razumevanje erotike, ki jo bralcu posredujejo preko domiselne jezikovne igre.


Na forumu se lahko o tej in o drugih temah pogovorite še z drugimi bralci!