Spolnost parov, ki so skupaj že od srednje šole

Srednja šola je priča nastanku mnogih parov. Precej jih za vedno ostane skupaj. Se lahko zalomi pri seksu?

Prva prava edina ljubezen – za vsako ceno

Vsi smo bili v srednješolskih zvezah, nekateri so še, imamo prijatelje, ki so skupaj že iz osnovne šole. Srednja šola je idealno gojišče parov. Nikdar več ne preživite toliko časa s takšno pisano mešanico ljudi, nikoli nimate takšne izbire. Res je tudi, da nikoli več nismo tako naivni, zmedeni, polni hormonov in idealov. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je to najslabši možni čas za vzpostavitev dosmrtne zveze. Podivjani hormoni nas delajo tako lačne ljubezni, da verjamemo vse. Ampak zaljubljamo se brez večjih posledic dokler ne nastopi prvi spolni odnos. Ta marsikoga z verigo priveže na partnerja. Vse se začne mešati. Ljubezen, odgovornost, odločitve, sram, navezanost, ranljivost, in mnogo drugih pretiranih čustev se preoblikuje v veliko, pravo, edino – Ljubezen. Ko pridejo problemi, jih samo zanikamo. Nekateri tlačijo vase, drugi se spreminjajo v nerazpoznavna bitja. Najtežje si priznamo, da se motimo. Da smo zapravili toliko in toliko časa, da smo podarili leta in leta osebi, ki nam je v navalu hormonov zasedla pravi predal. In ko je v predalu, preoblikujemo celo omaro, namesto da bi odvrgli en predal. Seveda so izjeme, ljudje, ki se najdejo že v vrtcu in potem vedno vedo, da so si usojeni. Malo ljudje je srečnih na tem svetu, nekaterim ljubezen pomaga, drugim krade možnost sreče.

Ljubezen je splet naključij, ne posledica Usode

Ljudje tako radi verjamemo v usodo. Najlepše je poslušati zgodbe starih parov, ki z nostalgijo (pri 25-tih) obujajo spomine in iščejo naključja. Kako je ravno takrat odpadla matematika, kako ju je usoda dala v isti razred in tako naprej. Žal vse to služi le samoprevari. Za vsak potek dogodkov na svetu lahko najdemo znamenja, če ne drugje v ptičjem letu. Naša ljubezen mora biti nekaj posebnega, drugače je prazna. Vendar je resnica drugje. Vsaka zveza, ki nastane v tako rosnih letih, nastane med dvema neizdelanima osebnostima. Po domače, je otroška ljubezen, ki jo v ozadju vodi spolni nagon. Ker je ljubezen nastala na takšen način in med takšnima osebnostima, sedaj duši razvoj obeh sodelujočih. Ne samo, da se ne razvija ljubezen, tudi posameznikov razvoj je v tem pogledu okrnjen. To se kaže tudi v seksualnem razvoju. Seks ni nujno slab, tega ne bom trdil. Lahko je celo odličen za oba. Vendar je to tako kot s kuhanjem. Ponavadi znamo pripraviti celo paleto dobrih jedi. Tiste, ki jih znamo. Iz točno določenih sestavin, po ustaljenem receptu. Včasih zamenjamo kuhinjo, včasih poskusimo kaj novega in se smejimo rezultatu. Ampak če se res ne potrudimo, težko razbijemo rutino in težko skuhamo kaj novega. Če ne gremo po svetu in spoznamo različne jedi, okuse, načine priprave, potem se verjetno nimamo za dobre kuharje. Smo pa siti. Tu ni kaj oporekati. Vendar potem stopimo v kvalitetno restavracijo in ostanemo brez besed. Zaslutimo nekaj več, nek nov svet. Plačamo račun in si rečemo, mrmraje v brado: „ Saj sploh ni bilo tako dobro, mam pa že rajši ženin restan krompir, se vsaj najem!“

Grajenje zrele osebnosti

Mogoče ni najtežje vzdrževati dobro spolnost. Ni težko sprejeti dobre plati tega, da z nekom živiš, ga poznaš in si navajen vseh njegovih prednosti in slabosti. Vendar par vedno ostaja tam, takšen, kot je bil takrat, ko se je spoznal. Smešno nam je točno to in to, smo takšni in takšni, kako bi lahko bili drugačni. Tudi ne rabimo drugačni, saj potrebe po spremembi ni. Nekdo nas že ljubi in ljubi nas takšne, kot smo. Zato je vsaka sprememba problematična. Vedno moramo ohranjati nekaj potez starega sebe, zato da ima naša ljubezen še vedno iste temelje. Če se oba partnerja korenito spremenita, se mora z njima spremeniti tudi ljubezen, z njima rasti, ne pa ostati na neobstoječi podlagi. Vsi poznamo pare, ki gredo narazen po 8, 10 letih. Oba v parih letih najdeta nove partnerje in žarita od sreče. Mogoče stereotip, ampak kaj je razlog za to? Enostavno začnemo uporabljati prave filtre pri iskanju tega, kar si predstavljamo kot osebo, s katero bi preživeli celo življenje. Naučimo se, zrastemo, ugotovimo, kaj bi radi, kaj so naše prioritete in kako jih bomo dosegli. Najdemo si nekoga, ki ima svoje življenje, trdno osebnost in je neodvisen. Predstavlja nam protipol, ki ga lahko spoštujemo Redki so ljudje, ki jim to uspe neglede na to, kdaj se zaljubijo in kako dolgo so v zvezi. Vendar le tako rasteš kot posameznik in s tem raste tudi zveza, ljubezen. Ljubezen žal ni vino, ki bi se plemenitila samo s časom. Ljubezen se hitro skisa.