Posilstvo: sploh vemo, kaj to je?

Posilstvo ni le dejanje nasilja nad telesom in ne vključuje vedno spolnega akta, temveč ima mnogo obrazov...

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je posilstvo definirano kot spolno občevanje z žensko proti njeni volji, na silo. Čeprav pa posilstvo večinoma razumemo kot dejanje, kjer eden ali več moških v spolni odnos sili žensko, pa se moramo zavedati tudi, da so lahko žrtve posilstva ravno tako moški. Če se v preteklosti o posilstvu moških ni kaj dosti govorilo, to še ne pomeni, da ni obstajalo. Bilo je precej bolj skrito in sramotno, zaradi česar je večina moških dejstvo, da so bili posiljeni, raje zadržala zase. Četudi pa se danes več govori tudi o moških, ki so lahko žrtve tovrstnega spolnega občevanja, pa statistično gledano ženske kot žrtve še vedno prevladujejo, storilci pa so povečini predstavniki moškega spola.

Posiljena ženska nekoč ''poškodovano blago''

V antičnih časih so posilstvo razumeli ne toliko kot napad na žensko, temveč kot ogrožanje moške lastnine. Ženska namreč ni bila svobodno in neodvisno bitje, temveč je bila lastnina moškega. Dokler je bila samska, je bil njen lastnik oče, kasneje, ko se je poročila, pa je lastništvo pripadalo njenemu možu. In posiljevalec je v bistvu posredno z napadom na žensko pravzaprav prizadel moškega in njegovo čast. Če je bila ženska poleg tega morebiti še devica in jo je posiljevalec razdevičil, se je njena »vrednost« v družbi precej zmanjšala. Kajti le device so se lahko častno in dobro poročile, »poškodovanega blaga« pa so se po drugi strani vsi otepali in branili.

Po modernih zakonih pa posilstvo v prvi vrsti pomeni nasilje nad žensko in njenim telesom. V nekaterih državah po svetu kot posilstvo razumejo le dejanje, ko pride do vaginalnega spolnega odnosa, analni in oralni spolni odnos pa ni posilstvo. V Sloveniji pa velja, da je vsak odnos, za katerega ženska ni dala popolnega soglasja, posilstvo. Čeprav je pogosto tako, da se mora žrtev veliko bolj potruditi, da dokaže, da se je posilstvo v resnici zgodilo, kot se mora potruditi storilec, da dokaže svojo nedolžnost. Sploh, če sta žrtev in storilec morebiti poročena ali živita v izvenzakonski skupnosti. V teh primerih naj bi ženska le izpolnjevala svojo »zakonsko dolžnost«.

Posilstvo ni le nasilje nad telesom

Od leta 1970 se je zgodilo veliko sprememb v percepciji in razumevanju dejanja posilstva, za kar se lahko v veliki meri zahvalimo feminističnemu gibanju. To je posilstvo označilo kot kriminalno dejanje, v katerem gre predvsem za to, da storilec na ta način svojo žrtev popolnoma simbolno podredi in ji odvzame človeško dostojanstvo. Torej posilstvo ni »zgolj« seks. V tistem času so začeli po Ameriki in tudi drugod po svetu nastajati krizni centri za žrtve posilstva, ki poleg pomoči žrtvam nudijo tudi informacije o tem, kaj posilstvo pravzaprav pomeni in da odgovornosti zanj v nobenem primeru ne nosi žrtev.

Storilci namreč svoje dejanje pogosto opravičujejo z najrazličnejšimi izgovori. Eden od priljubljenih je zagotovo, da je ženska za posilstvo pravzaprav sama prosila, saj se je v nočnih urah po mestu sprehajala pomanjkljivo oblečena. Če so te okoliščine nekako stereotipne za kraj in čas posilstva, pa velja opozoriti na dejstvo, da so posilstva, ki jih zagrešijo popolni neznanci, povsod po svetu večinoma v manjšini. Najpogosteje so storilci namreč ljudje, ki so ženski poznani, bodisi prijatelji ali pa partnerji. Siljenje v seks namreč ni sprejemljivo niti v zakonski zvezi.