Kaznovanje spolnih prestopnikov: Ali učinkuje?
Spolne prestopnike, posiljevalce, pedofile zapiramo v ječo. Se tam spremenijo? Začno svoja dejanja ponavljati? Odgovori vas čakajo v članku....
Odvzem prostosti že stoletje ostaja edini način kaznovanja. (jlp)
Kaznovanje ima svoj namen
Spolni prestopki, ki so predmet kazenskega zakonika, se kaznujejo večinoma z zaporno kaznijo. Večji je zločin, večja je kazen, bolje rečeno, daljša. Kazen je namreč sedenje v zaporu, odvzem svobode. Seveda kazen, kakorkoli neprimerna je že, ima svoj učinek. V primeru spolnih prestopnikov, navaja Robert Prentky, direktor raziskav Justice Resource Institute-a, je povratnikov na kriminalna pota zelo malo. Okoli 15 odstotkov jih po končani kazni spet ponovi svoje dejanje. Vendar ta odstotek ni odvisen od dolžine kazni. Odvisen je od psihične konstitucije posameznika, njegove preteklosti, socialnih vplivov in drugih dejavnikov, ki so formirali njegovo osebnost. zato se na tem področju že dolgo bije debata, ali so ti ljudje bolni ali zlobni. Država to enostavno reši tako, da se problemu izogne in se drži črke zakone. Ne zanima je prvenstveno, zakaj so kaznivo dejanje storili, ampak, ali so ga. Krivi so nespoštovanja zakona in zato jih obsodimo.
Zlovešči otok Alkatraz. Včasih ječa ni bila le prostor za odvzem prostosti, ampak prostor boja za preživetje (jlp)
Določene metode pomagajo
V reviji „Sexual Abuse: A Journal of Research and Treatment (Vol. 14, No. 2)“ so objavili poročilo in opis metode, ki dokazano zmanjša odstotek povratnikov. Od dveh opazovanih vzorcev se je procent iz 17,3% zmanjšal na 9.9%. Sprememba v odstotkih ni velika, kar je posledica že tako nizkega odstotka povratnikov nasploh. Vendar je vsak odstotek pomemben, saj tako lahko pomagamo posameznikom, ki so zavili na stran pota, da se re-integrirajo v družbo brez ponovitve kaznivih dejanj. Tukaj igra pomembno vlogo faktor ocene nevarnosti ponovitve. Skozi določene mehanizme lahko zapornik s svojim obnašanjem vpliva na dolžino svoje kazni in s tem vrnitev v družbo. Vendar je to oceno zelo težko dobiti na objektiven način. Iskrenost zapornika o svojih čustvih, psihičnih pritiskih, lahko vpliva na psihologovo odločitev o njegovem izpustu. Po drugi strani pa ravno iskrenost omogoča spremembo posameznika in njegove duševnosti. Ta iskrenost, ki bo posamezniku omogočila duševni napredek, lahko služi kot povod za psihologa, da oceni, da posameznik predstavlja veliko večjo nevarnost, kot jo dejansko predstavlja.
Za vse, ki dvomite v resnost spolnih prekrškov, si oglejte film Irreversible. In na koncu filma se vprašajte, je kazen lahko kadarkoli enakovredna zločinu in ali prinaša katarzo? (jlp)
Pomagati je treba takoj
Čeprav nekateri menijo, da so spolni prestopniki golazen, ki jo je treba takoj odstraniti, stroka ugotavlja, da jim je treba pomagati takoj. Pri nas se pomoč začne le na željo kaznjenca. Vendar bi morali takšno pomoč ponuditi čimprej, četudi se kaznjenec zanjo ne odloči. Življenje v zaporu ni lahko in če hoče človek preživeti, se mora spopasti s pritiski. To kaznjenci naredijo tako, da svojo kazen spremenijo v nekaj, kar jih je doletelo kot krivica. Svojo krivdo potlačijo, namesto nje se pokaže jeza in otopelost, izgubljen in sprevržen občutek za prav in narobe. Človek, ki ga napademo z jezo in agresijo, se nanjo največkrat odzove z jezo in agresijo. In zapor je idealen prostor, kjer človek do konca otopi in zasovraži. Zato John Q. LaFond (profesor prava na univerzi v Missouriju) na podlagi študij priporoča, da se rehabilitacija začne takoj, ko kaznjenec prestopi prag ječe. Le tako lahko povečamo možnost, da, ko se iz kaznjenca prelevi v „normalnega“ državljana, ne zagreši istih kaznivih dejanj. To koristi potencialnim žrtvam, državnemu kazenskemu sistemu in nenavsezadnje tudi kaznjencu.
Če lahko izberemo način, ki prinaša nekaj dobrega, zakaj bi kot družba vztrajali na metodah kaznovanja srednjega veka? Nismo daleč prišli kot človeška družba, če svoje odločitve še vedno temeljimo na maščevalnih čustvih.
4.33 (3 gl.)
