Dvospolniki? Tretji spol? Interseksualnost

5.07.2008 | Tjaša Babič

Koliko zares veste o ljudeh, ki niso ne moški ne ženska? Ne spreglejte več o tem!

Raziskovanje, poznavanje in priznavaje interseksualnosti je gotovo velik izziv za našo družbo. Ustvarili smo družbo dveh spolov. To dihotomijo smo privedli do takih razsežnosti, da se včasih zdi, da ko govorimo o moškem in ženski, govorimo o dveh povsem različnih vrstah ljudi. Ustvarili smo družbeno bipolarnost, čeprav nam narava z različnostjo, ki jo ustvarja, vedno znova kaže, da v naravi ravnovesje ne ustvarjata dva jezička na tehtnici, temveč je raznolikost tista, ki uravnoveša svet.

Hermafrodit je medicinski izraz, ki definira ljudi, ki se rodijo z neznačilno krmosomsko sestavo, genitalijami, spolnimi žlezami. Queer organizacije pa so vnesle v ta prostor izraz interseksualnost. V nekaterih družbah je bila interseksualnost sprejeta, vendar je temu vse manj tako.

Starši se že ob rojstvu otroka odločajo za operacijo in hormonsko terapijo, ki otroku spremeni spol in tako postane družbeno sprejemljiv. Vendar s tem starši velikokrat naredijo otroku več škode kot koristi, saj se otroci kasneje v življenju vseeno spopadajo z občutki iznakaženosti in ne sprejemajo telesa, ki jim je bilo določeno s strani zdravnikov, ki s temi posegi utrjujejo dihotomijo moški- ženska. Prav tako je možna posledica operacije tudi nezmožnost občutenja spolnih dražljajev.

Veliko je nasprotnikov tovrstnih posegov, ki trdijo, da bi morali z operacijo počakati dokler otrok ne odraste in se je sam sposoben odločiti v katero smer bo šlo njegovo življenje. Njihovi argumenti se naslanjajo predvsem na pravico človeka do tega, da se sam odloči o tem, kakšno bo njegovo telo, na pravico do samoidentifkacije.