Ali Facebook razmerja izpodrivajo seks?
Ali kdaj pomislite, da bi bilo veliko lažje imeti partnerja kar preko Facebooka? Niste edini.
Eden izmed razlogov, da pojenja strast do partnerja, bi utegnila biti tudi erotična kratkočasenja na delovnem mestu. Facebook princip "pihanja na dušo" in porno vsebine so idelne predispozicije za "motnje" v vajinem razmerju. (jlp)
Lahkotna pot do seksa
Druženje in 'rajcanje' preko spletnih družabnih omrežij lahko oteži nasvet iz podnaslova, dodatno pa stvar začini še možnost takojšnje samozadovoljitve preko brezplačnih pornografskih vsebin. Kako naj torej on/ona ostane 'nekaj posebnega', če nas samo enostaven klik miške loči do erotičnih interakcij. Vse to se zlahka opravi na delovnem mestu, oziroma vsaj prvi del, kar se tiče rajcanja. Skratka, priložnosti kar mrgoli, s tem pa je tudi status »razmerja, ki traja« postavljen pred izziv.
Seksualna razmerja, ki (primarno) to niso
Jasno je, da so spletna orodja za navezovanje stikov in ohranjanja prijateljstva v principu namenjena prav temu. Vendar obstaja možnost flirtanja, ki je povod za nastanek virtualne spolnosti, ta pa lahko vodi do (re)akcije v resničnem življenju. Flirtanje se v kiberprostoru ustvari, ko v odnosu udeležencev začne naraščati stopnja zanimanja po intimnosti oziroma privlačnosti enega z drugim. Flirtanje zadeva draženje in namigovanje o spolnosti, kjer preko dopisovanja pride do procesa, ko se »telo določene osebe v glavi posameznika rekonstruira skozi njen/njegov napisan tekst in zamegli ovire med realnostjo in fantazijo na podlagi naše domišljije (Whitty, 2003), ki je tu ključnega pomena.
Kiberprostor ponavadi ustvarja napačen vtis o osebi, s katero se spoznavate. Možnosti za kreiranje lastne identitete so večje, prav tako pa tudi razkorak z resničnim. (jlp)
Virtualna hrana za svet fantazij
V primeru, da eden izmed Facebook 'prijateljev' želi več kot le enkratno izmenjavo sporočila, je možnost pretoka seksapila preko zasebnih sporočil sila preprosta, čeprav je dejansko fizično telo na nek način vseeno prisotno, pa temelji zgolj na opisu. Iz tega sledi, da je domišlija posameznika/ce v veliki meri odvisna od podrobnosti in olepšane, (lepše kot je trenutno vaš/a partner/ka?) idealizirane oblike samega opisa osebe, s katero posameznika/ca flirta.
In ravno ta predstava posameznika/ce o osebi, ki je v resnici lahko povsem napačna, navduši, vzbudi poželenje in s tem željo po interakciji oziroma zapeljevanju. V 'realnem' življenju pa vaš partner živi v prepričanju, da vas rajca, kot še nikoli do sedaj. Morda celo počne isto kot vi, kar pomeni, da je izid izenačen – vajin odnos spominja na skrivalnice pod pretvezo, da vse »klapa«. V bistvu pa vse zgolj »klika«.
Gre zgolj za ohranjanje pozitivne samopodobe?
Sam cilj in smisel flirtanja poleg medsebojnega seksualnega vzburjenja pa je za Feinberga v zavajanju, testiranju do katere stopnje je ta privlačnost obojestranska ter preprosto za krajšanje časa, kar lahko razumemo kot igro z namenom ohranjanja pozitivne samopodobe in krepitve samozavesti. Prisotnost telesa v procesu zapeljevanja, zajema možnost osramotitve in zavrnitve, ki je v kiberprostoru manjša, saj lahko osebe delujejo bolj spretno in samozavestno, tudi če so v resnici bolj nerodne, sramežljive. Ta strah pred zavrnitvijo v kiberprostoru preprosto izgine in tudi, če do same zavrnitve pride, je posameznik ne obravnava na globji način, ker je dejansko samo ekpreminetiral.
Nekateri trdijo, da virtualno zapletanje lahko služi zgolj za krepitev posameznikovega občutka, da je (še) vedno zaželen. (jlp)
Nadzor nad svojim razmerjem
Priljubljenost virtualnih razmerij je tudi v tem, da virtualni prostor omogoča nadzor. Oseba lahko uravnava tempo razmerja, za razliko od vsakdanjih razmerij, ki so zaradi svoje (običajno) spontane narave velikokrat polna nepremišljenih odzivov in nepričakovanih posledic. Zato so virtualna razmerja prijetna izkušnja, saj si lahko potek in vsebino razmerja skreirajo na način, ki jim ugaja. Prav možno je, da se nikoli ne srečata v resničnem življenju, ali kot je ugotovil že Andy Warhol: »Najbolj vznemirljiva privlačnost obstaja med dvema, ki se nikoli ne srečata«. S pomočjo te misli si lahko razložimo življenjsko uganko o idealnem partnerju. Idealen je zato, ker ga nikoli ne bomo srečali! Kot legenda o samorogem konju – vsi ga poznajo, a nihče ga še ni srečal. Vendar obstaja, si rečemo, in nadaljujemo z iskanjem.
Ko virtualno postane ultimativno
Virtualni seks se odvija miselno in tako kaže na to, kako pomembno vlogo igra domišljija v individualnem življenju in partnerskem odnosu nasploh (in se zanemarja). To potrjuje tudi izjava ene izmed ženskih uporabnic virtualne seksualne komunikacije, ki je zaradi te uporabe skorajda razdrla svoje dolgoletno razmerje, ker je, kot pravi: »virtualni ljubimec bil zmožen zadovoljiti vse moje fantazije«. Zato je virtualno prakso začela prakticirati tudi s svojim partnerjem, s čimer je obudila stare strasti.
Paradoks virtualnega druženja je v tem, da nam "distanca" vzburi domišlijo, hkrati pa zanemarjamo fantaziranje o svojem resničnem partnerju. (jlp)
Meje nezvestobe
Virtualni partnerski odnosi imajo lahko velik vpliv na razumevanja partnerskega odnosa nasploh. Spreminjajo se tako dimenzije vzpostavljanja in pojmovanja parterskih odnosov kot tudi ljubezni. Nezvestoba pa se začne v tistem trenutku, ko virtualno razmerje postane skrivnost, ki jo skušate prikriti pred svojim partnerjem.
Facebook je več kot primeren kanal za spolne vragolije in vam omogoča tisto, kar na drugi strani resnični partner zunaj ekrana pogreša – bližino, ki jo namenjate osebi iz virtualnega sveta.
Sodelujte v veliki nagradni igri in si prislužite prost dostop do 80-ih filmčkov o spolnosti na Intimate Medicine Exclusive:
http://www.intimatemedicine.si/exclusive/clani/poslji-in-zadeni/
Članek s slikovnimi utrinki filmčkov si preberite tukaj.
- Povezave:
- Za ponazoritev tematike kliknite na spodnjo povezavo:
- www.youtube.com/watch
