Sta le naveličana ali že povsem odtujena?
Ali ste kdaj opazili v kakšni restavraciji kako par sedi za mizo, med seboj ne komunicira, sta tiho, pojesta, vmes zreta eden mimo drugega in odideta?
Kje je meja med naveličanostjo in odtujenostjo? (Photoxpress)
Se vam takšno vedenje ne zdi nič nenavadno? Ali pa ste se morebiti celo sami ujeli, da ste se večkrat našli v takšni situaciji?
NAVELIČANOST ali ODTUJENOST?
Moram priznati, da opažam preveč parov, ki se vedejo podobno kot zgoraj opisano. Ko sem bila na oddihu v nekem obmorskem mestecu, sem ob sprehodih po promenadi za hec opazovala goste lokalov, ki so bili na večerji in se občasno ujela, kako analiziram vedenje posameznega para. Pa niti kaj dosti časa ne potrebujemo za ugotovitev, da sta ali naveličana ali pa popolnoma odtujena.
Naveličano zreta nekam v nedoločljivo daljavo, ko dobita jed na mizo, se je lotita ne da bi dvignila pogled, običajno si niti ne izmenjata kakšne vljudnostne fraze, kot je na primer »dober tek« ali »kako je okusna večerja« ampak bolščita vsak v svoj krožnik. Priznam, mogoče sem res malo nesramna v temle opisovanju ampak moj namen je, da vas vzpodbudim, da sami razmislite kakšen je vaš odnos do svoje drage ali dragega na splošno.
Kje je meja?
Kajti, opisovanje komunikacije pri mizi kot zgoraj opisano, je zgolj zelo majhen delček tega, kar se v življenjih premnogih parov dogaja in je le simptomatičen prikaz odtujenosti v razmerju.
Kje je meja med naveličanostjo in odtujenostjo? Kako definiramo naveličanost in kaj naj bi bila odtujenost? Bom poskusila na kratko razložiti, kako vidim ta dva pojma jaz, vi pa si jih lahko seveda razlagate po svoje.
Kdaj gre za naveličanost?
Naveličanost je tista faza v odnosu, ko je posamezniku vsega dovolj in ne zmore več upravljati s svojim odnosom, ko čuti pri sebi, da nima več motivacije ali želje kaj dosti vlagati v odnos. Do takšnega mišljenja pride običajno zaradi neusklajenost v partnerskem odnosu, izčrpavajočih odnosov in neskomuniciranih sporočil, želj in potreb. Pri naveličanosti vseeno obstaja možnost, da se prekine in se posameznik zave, da bo treba nekaj prevetriti in se bolj zagnati v reševanje odnosa, pa bo tudi uspeh prišel.
Odtujenost je tisti občutek v sebi, ko sploh ne veš več zakaj si še z nekom v razmerju, če te ne zanima kaj je z njim, ko ignoriraš partnerjeve pobude in se nimaš o ničemer več za dogovarjati ali pregovarjati. Partnerja nimata nobene skupne točke več, vseeno še vedno živita v zvezi zaradi otrok, ekonomske varnosti, zaradi ugleda ali pač zaradi tega, ker bi bile posledice rešitve odtujenosti prehude.
Ne trpite po nepotrebnem
Verjemite, zelo dosti parov vztraja v odtujenem odnosu zaradi zgoraj naštetih dejavnikov. Prevelik napor bi bil potreben za to, da bi se odtujenost presekala, oba bi morala vložiti svojo energijo, voljo in željo za bolj kvaliteten odnos, kar pa je zelo težko uvideti v nekem odtujenem odnosu.
Vendarle, zakaj ne bi poskusili? Če ne zmorete tega sami, se ne sramujte poiskati pomoč, svetovalci smo vam na voljo!
V primeru, da se vam porajajo vprašanja, smo vam na voljo v 
Svetovalnici, kjer strokovnjakinja za partnerske odnose Melita Kuhar Pucko svetuje k bolj kakovostnemu skupnemu življenju in k bolj radostni spolnosti. Vsa svoja vprašanja lahko pošljete po 
elektronski pošti. Več tudi na Facebookovi strani Svetovalnice.
