LJUBKOVALNICE: Pretirana raba lahko kaže na motnjo

"Sonček, pikica, medvedek!" Preverite, kdaj pravzaprav ne gre več za zdrav in normalen odnos.

 

Otročje pogovarjanje je prisotno skoraj pri vsakem paru.(jlp)

Pogovarjanje »po otročje« je prisotno skoraj pri vsakemu paru- vsaj na začetku. Nekateri pa to ponesejo še dlje. Kje je meja med odraslim ljubkovanjem in otročjim obnašanjem? Nekateri jo postavijo kar visoko in je že pogovarjanje po otroško preveč otročje zanje in ga zavračajo. Nekateri te meje skoraj nimajo. Med tema skrajnostima je seveda širok spekter ljudi, ki imajo do tega različen odnos.

 

Infantilizem

 

Nasplošno infantilizem pomeni zaostalost v razvoju, infantilnost pa je otročjost, nezrelost. Spolni infantilizem je spolna praksa, pri kateri ljudje izražajo svojo otroško stran.

Hranje, dojenje in plenice pri odraslem človeku so znaki infantilizma. (jlp)

Spolnost daje možnost izražanja tudi najglobljih čustev. Nekatera izmed teh so sicer dobro skrita. Težnje po nadvladi, po kaznovanju in po biti kaznovan, po biti majhen ali velik... po biti otrok. Ta težnja se kaže preko oblačenja, obnašanja in nasploh pretvarjanja, da je oseba dojenček v erotične ali spolne namene. Mnogi se obračajo na infantilizem, ker jim daje možnost bega pred resnostjo in težkimi odločitvami vsakdana.

 

Infantilizem pa se začne že pri domišljiji. Že samo sanjarjenje, v katero so vključeni otroci, je infantilizem. Ponavadi gre za sanjarjenje o samem sebi ali o partnerju kot o otroku. Infantilizem namreč ni pedofilija.

Če ne bo znala poskrbeti zanj kot mamica, bosta imela težave.(jlp)

Različne stopnje infantilizma

 

Infantilizem ima, kot vse spolne prakse, različne stopnje. Vse je odvisno od domišljije in zunanjih omejitev. Nekaterih pa tudi te ne ovirajo. Ponižanje in sram sta dve izmed stanj,  h katerim stremijo infantilisti. Infantilizem se lahko kaže že skozi dnevne opravke, če ena oseba drugo hrani, jo oblači, pomaga pri tuširanju... skratka skrbi zanjo kot za otroka.

 

Ljudje se radi igramo tudi ko odrastemo. Kje je meja? (jlp)

 

Meja med zdravim in nezdravim

 

Kljub temu, da je o normalnem in nenormalnem, zdravem in skrajnem zelo nehvaležno govoriti, je vendar treba povedati, da skrajne stopnje izražanja infantilizma lahko privedejo do problemov na različnih področjih življenja.
 

V kolikor je oseba sposobna ustvariti ravnovesje med svojimi infantilističnimi potrebami in normalnim delovanjem  v svojem odraslem življenju- služba, prijatelji..., še lahko govorimo o »zdravem« infantilizmu. Uravnoteženost v življenju nasploh prinese bolj zadovoljno življenje. Usklajevanje svojih želja s partnerjem je prav tako znak še vedno »zdravega« infantilizma. 

Skrajni infantilizem predstavlja oviro in otežuje oblikovanje zvez (jlp)


Skrajni infantilizem predstavlja oviro in otežuje oblikovanje zvez. Potrebe infantilista namreč ne dopuščajo dosti prostora za karkoli drugega. Prevzamejo vsak aspekt njegovega življenja, ki postane en sam. Ta fetiš osiromaši njegovo življenje. Sanjarijo o tem, da bi našli osebo, ki bi celo življenje skrbela za njih, kot mamica. Obsojeni so na večno frustracijo, saj niso sposobni uvida, da taka oseba ne obstaja.

Nevarnost, ki preti, je torej ta, da človek postane od tega odvisen. Ta odvisnost je zelo podobna vsem ostalim odvisnostim. Če smo se že spustili v tovrstne primerjave, lahko povemo tako- zmerno pitje pomeni en vrček piva tu in tam, problem z odvisnostjo nastane, ko človek spije en vrček piva vsak dan že za dobro jutro.

Tudi veliki in močni fantje si kdaj zaželijo, da za njih poskrbi ženska. (jlp)

 

Spolna zloraba

Infantilisti so bili redko spolno zlorabljeni v otroštvu. Med temi, ki pa so bili zlorabljeni, pa je občutno več žensk, kot moških. Prav tako tudi oni ne zlorabljajo otrok. Pravzaprav so bojevniki proti spolni zlorabi otrok.

---