Kako povedati, da imate spolno prenosljivo bolezen?
O težkih stvareh je težko govoriti, pa vendarle je potrebno zbrati pogum in ugrizniti v kislo jabolko. Kako?
Zberite pogum in poglejte resnici v oči. (jlp)
Seveda ste verjetno mnenja, da se to ne more zgoditi vam, namreč, da ne morete stakniti katere od spolno prenosljivih bolezni. Po drugi strani pa je to gotovo tudi stvar, ki si jo je mislilo mnoštvo ljudi, ki je danes že okuženih, zato je takšno razmišljanje ne samo zgrešeno, temveč lahko tudi usodno. Preventiva je seveda najučinkovitejša, če pa se kakšne spolno prenosljive bolezni že nalezete, še ne gre kar obupovati. Mnoge so namreč popolnoma ozdravljive, tiste, ki pa niso, pa lahko z ustrezno terapijo povsem učinkovito nadzorujete, če jih seveda odkrijete pravočasno. Testiranje za spolno prenosljive bolezni je torej nujno in naj bi postala stalna praksa vseh izmed nas. Obenem pa je potrebno tudi zato, da lahko odgovorno ravnate v primeru, če imate kakšno spolno prenosljivo bolezen. Da o njej ne bi spregovorili s svojim parterjem ali partnerico ne sme biti niti opcija, pošteno in odgovorno je, da se o njej pogovorita. Lažje reči kot narediti, boste rekli. Seveda, govor o tem, da imate spolno prenosljivo bolezen, ni nekaj lahkotnega in neproblematičnega, zahteva namreč veliko poguma in energije. Ravno tako vam o tem ni potrebno razlagati kar vsakomur, le tistim, ki so lahko potencialno ogroženi, torej tudi partnerki ali partnerju. Preberite nekaj nasvetov, ki vam lahko pri tem pomagajo.
Ni najbolj obzirno, da takšno novico sporočite po telefonu. (jlp)
Bodite obzirni, jedrnati in temeljiti
Preden spregovorite o tem, da imate spolno prenosljivo bolezen, se morate z njo seveda soočiti sami. Ko ste izvedeli, da jo imate, ste po vsej verjetnosti občutili jezo, obup, žalost in podobna negativna občutja, s katerimi se morate spoprijeti. Če tega ne morete storiti sami, se lahko oziroma je nadvse priporočljivo, da se obrnete po pomoč na kakšno nevladno organizacijo ali svetovalno službo, ki delujejo tudi pri nas. Tam boste izvedeli tudi vse potrebne informacije in napotke za normalno življenje tudi s spolno prenosljivo boleznijo. To je nujno ne le za vas, temveč tudi zato, da boste lahko svojemu partnerju ali partnerki postregli z dejstvi in preverjenimi podatki in ne boste podlegali neutemeljenim strahovom in stereotipom. Ko se boste torej odločili za pogovor, je bistveno, da poskrbite za intimo in si vzamete čas. Ni namreč najboj primerno in obzirno, da to storite kot strela z jasnega na družinskem pikniku ali novoletni zabavi. Ravno tako ni najboljši način, da to poveste po telefonu ali elektronski pošti. Zberite pogum in se pogovorita na štiri oči. Pri tem bodite jasni, postrezite z dejstvi, ki naj bodo kar najbolj obširna in poglobljena.
Ne pričakujte, da bo vajin pogovor podoben lahkotnemu kramljanju. (jlp)
Kaj pa, če me pusti?
To je seveda ena od verjetnosti, ki ni izključena, zato bodite pripravljeni nanjo. Ko boste partnerju ali partnerki zaupali to nič kaj veselo novico, lahko pričakujete različne odzive, od jeze, zamere, solza, histerije in še kaj. Pustite mu oziroma ji, da izrazi svoja občutja in se potrudite, da ne obsojate, četudi boste slišali nekaj grdih besed na svoj račun. Soočanje s takšno novico je seveda lahko dolgotrajen proces, ki se lahko konča tudi s tem, da vajina veza razpade, vendar pa naj vas to ne ovira pri razkrivanju resnice. Kajti še tako težka resnica je v končni fazi boljša od življenja v laži in neprestanem prikrivanju. In navsezadnje se lahko vprašate tudi, ali vi ne bi želeli vedeti, če ima vaš partner ali partnerka spolno prenosljivo bolezen? Zapomniti pa si tudi velja, da lahko tudi s spolno prenosljivo boleznijo živite polno življenje, tudi spolno, če si le ne zatiskate oči pred njo.
O tej temi teče razprava na forumu- pridružite se!
