Seksati kot pornozvezde

Stimulativne razsežnosti snemalnih naprav v vlogi spolnih pripomočkov.

Najbrž šte že slišali za izraz 'gonzo' Ali pa, da je z gonzom je v visoko proračunski šovbiznis za odrasle naposled pritekla sveža kri. Gonzo je beseda, ki se jo dejansko največkrat izgovarja v isti sapi z navidez amaterskimi seksualno eksplicitnimi epizodami brez scenarija, scenografije, kostumografije in ostalih samoumevnih standardov filmske produkcije, v industrijo za odrasle pa se je prikradla iz literarnih sfer. Točneje, iz frenetičnih zapisov Hunterja S. Thompsona, kultnega pisca in začetnika tako imenovanega gonzo novinarstva, ki je leta 1971 dobilo spomenik v obliki romana Strah in groza v Las Vegasu. Thompsonovo gonzo novinarstvo se je od običajnega razlikovalo po tem, da je nekje do ene tretjine temeljilo na preverljivih dejstvih, preostali dve tretjini pa sta odpadli na Hunterjeve osebne vtise, mnenja in opazke ter videnja in podobe pod vplivom psihotropnih substanc.

In tako kot je Thompson zapovedano objektivnost žurnalizma na svojstven način nadgradil s subjektivno percepcijo, so gonzo porniči premaknili meje trdoerotičnega ustvarjanja takorekoč do vrat konzumentovega doma, na katera samozvanim režiserjem ni bilo niti najmanj nerodno potrkati, če so potrebovali svež igralski kader. »Lepo ženo imate, bi se dala dol za našo produkcijsko hišo? Pol ure, posnamemo, plačamo in gremo.« Tako nekako. Ni jih bilo malo, ki so rekli da. Ne toliko v lastno slavo kot v slavo gonzo produkcije.

O fenomenu vročih gonzo filmčkov se je začelo resneje govoriti na samem začetku devetdesetih, ko je ameriško porno industrijo v dolini San Fernanda in na širšem območju Los Angelesa naskočila neobremenjena, hitra in drzna MTV generacija, ki je sproducirala naval kratkih, dinamičnih, koncentriranih prizorov eksplicitnega seksa za nekaj sto dolarjev. Cel film je postal en sam goli seks. Nič drugega kot neizčrpna zaloga novih obrazov, mičnih teles in razkošnih oblin. Brez predsodkov, brez kompromisov.

Res je, da so Američani gonzo filmarijo povzdignili v umetnost, toda zametki te podzvrsti so kljub temu nastajali v stari dobri Evropi. Leto nič ameriškega pornografskega štetja je dejansko napočilo leta 1972, ko je v kinematografe treščilo Globoko grlo z Lindo Lovelace, torej vsaj štiri leta po seksualni revoluciji na stari celini. Skandinavske države so namreč pornografijo legalizirale že konec šestdesetih in nemudoma začele proizvajati tisoče in tisoče legalnih rolic s super 8 filmčki, predniki sodobnih gonzov, ki so ropotali na domačih projektorjih širom po svetu, tudi v ZDA.

 Pridružite se najbolj odprti spletni skupnosti pri nas!

Neumorni nemški režiser Harry S. Morgan je zakonske pare, ki so bili pripravljeni seksati pred kamero, iskal že v drugi polovici osemdesetih. Mnoge je izkušnja tako navdušila, da so pustili službo in ostali v profesionalnem biznisu za odrasle.

In kakšna je pravzaprav razlika med amaterskim porničem in gonzom. Vsak amaterski pornič je lahko gonzo pornič, medtem ko vsak gonzo pornič ni amaterski pornič. In najvažnejše, pri gonzu so režiser, glavni igralec, koordinator dogajanja, moderator, snemalec ter montažer združeni v eni osebi. Gonzo filmar je lahko vsak. Da, tudi vi. Zakaj ne bi poskusili (če niste že)? Zabava in vzburjenje sta zagotovljena.