Porno po japonsko

Japonci so na svojo produkcijo zelo ponosni in obenem ljubosumni, tako da zahodnjakov praktično ne pustijo zraven

Japonska cenzura je zelo stroga. Genitalije je treba zakriti. (jlp)



Japonci porno filme snemajo tako kot povsod po svetu, zanimivo pa je, kako jih nato predvajajo. Stroge japonske cenzorske zapovedi namreč velevajo, da je treba genitalije, penetracije in tudi sramne dlake brezpogojno zakriti, zato se ne čudite preveč, če bo trdo jedro ostalo očem skrito, tudi ko si boste denimo v sobi kakega japonskega hotela zaželeli eksotične pornografske ponudbe tamkajšnjih kabelskih operaterjev ali pa če boste obiskali katero od bogato založenih videotek. Nad trdoerotično akcijo se kratkomalo ne boste mogli naslajati, ker jo tako na velikih kot na malih ekranih prekriva digitalni mozaik raznobarvnih kvadratkov. Zgodba se v obliki belih madežev ali barvnih zmazkov na ključnih mestih ponovi tudi pri hentai stripih in risankah. Necenzurirano japonsko pornografijo tako v obliki stripov kot filmov in risank v neomejenih količinah najdete samo na svetovnem spletu in tujih trgih, kot sta recimo ameriški in predvsem evropski, ki trenutno kaže večje zanimanje za japonsko eksplicitno filmsko produkcijo.

 

Japonska cenzura je stroga in dosledna, kazni za kršenje določb pa drastične. Pornografiji velikokrat očitajo, da ničesar ne pušča domišljiji. Za japonsko pornografijo tega ne bi mogli reči, saj digitalni cenzurni efekti domišljijo dobesedno vzpodbujajo. Japonci so na svojo produkcijo zelo ponosni in obenem ljubosumni, tako da zahodnjakov praktično ne pustijo zraven. Konkurenca je strahovita, saj samo v Tokiu posnamejo tisoč filmov na mesec. Japonci morda celo bolj kot drugje po svetu v tem žanru prisegajo na domačo produkcijo in tekmovalnost med igralkami in igralci je izredno huda. Priljubljen fetiš so bele nogavičke in modra krilca, ki spominjajo na dekliške srednješolske uniforme. V bistvu so tako priljubljene, da so oblasti z zakonom prepovedale uporabo originalnih šolskih uniform v pornografskih filmih.

Orientalke so pri moških nadvse zaželjene. (jlp)

V japonski pornografski produkciji kot generator nelagodja pogosto nastopa prav simbioza stereotipov privlačnega in odbijajočega, primernega in neprimernega v sistemu vrednot zahodne civilizacije. Konkretno, lepe, privlačne in seksapilne orientalke so v vlogi seksualnih objektov več kot zaželene, moti pa fetišiziranje njihovih telesnih tekočin in izločkov, ki velikokrat zaznamuje japonsko nadstandardne porno produkcijo. Pač v duhu prepričanja, da če te spolno in telesno privlači neka ženska (ali oseba na splošno), ni razloga, da bi te odbijali produkti njenega telesa, pa naj bo to menstrualna kri, urin ali iztrebki, kar je pred desetletji izpostavila že kultna erotična drama Nagise Ošime Cesarstvo čutil. Kar pod črto po drugi strani sporoča, da v deželi vzhajajočega sonca v primerjavi z zahodnjaki gojijo čistejši in bolj zdrav odnos do lastnega telesa. Druga značilnost japonske pornografije je fetišiziranje neobičajnih predmetov v vlogi spolnih pripomočkov ter seveda fetišiziranje dominacije, submisije in nasilja, konkretno posilstva (obeh spolov, da ne bo pomote), kot sestavnega dela spolnega akta.

---