MAX MODIC: Vroči seks kot poklic

»Za delo v porno biznisu ni nujno, da si nor, pomaga pa.«

Tako je zapisal Franco Trentalance, najvidnejši intelektualec med italijanskimi trdoerotičnimi zvezdniki oziroma najvidnejši trdoerotični zvezdnik med italijanskimi intelektualci. Za intelektualce različnih profilov je objavljanje dnevnikov v medijih dokaj pogosta praksa, manj običajno pa je, da peresa veščega kronista, voljnega strniti svoje misli za širšo javnost, najdete med profesionalci, ki na splošno zgražanje dežurnih moralistov združujejo delo v industriji za odrasle. V ZDA je za popularizacijo pornografije resda največ naredilo notorično Starrovo poročilo o ljubezni Billa Clintona do dobre cigare, toda mediji so se zavedli šarma komercialnih oblik seksa že daleč pred pripravniškim stažem gospodične Monice Lewinsky, zato ne preseneča, da onkraj velike luže hardcore vse pogosteje pronica v osrednje medije. (Avto)biografije, dnevniki in javna udejstvovanja ikon iz odraslega šovbiznisa se vrstijo po tekočem traku. V glavnem zato, ker grejo za med. V Evropi je navkljub transparentnosti in organiziranosti industrije za odrasle situacija rahlo drugačna, porno je od mainstreama v večini primerov ločen tako, kot je, če je, ločena cerkev od države.

Francoska porno zvezdnica Ovidie, po izobrazbi diplomirana filozofinja in po novem režiserka porno filmov po meri ženskih pogledov, v svoji odmevni knjigi Pornomanifest, s katero je po eni strani utišala feministke, po drugi pa ohladila oboževalce, ki pretiravajo z idealiziranjem pornografije, piše, da je poklic seksualne delavke izbrala prostovoljno, ker je pač enakovreden drugim, delavke in delavce pa ponižuje manj kot večina tistih poklicev, ki jih ponujajo zavodi za zaposlovanje in ki kljub mizernim plačilom veljajo za častne.

Akterji, ki snujejo kariero v industriji za odrasle, med delovnimi ljudmi in občani na splošno veljajo najprej za lenuhe, ker se jim ne ljubi poiskati 'poštene službe', potem pa še za neumne, pardon, osebe z inteligenčnim količnikom, ki ne presega dolžine njihovega delovnega orodja, izražene v centimetrih. Take cinizme je treba vzeti v zakup, če želiš kariero poklicnega žrebca. Lepili ti jih bodo znanci, sorodniki, mediji, producenti, režiserji, skratka vsakdo, ki pride mimo. In da se razumemo, lenobo jim najbolj očitajo tisti, ki še v življenju niso videli porno filma, kratko pamet pa tisti, ki se z njimi na skrivaj najbolj identificirajo.

»Čeprav pogosto tarnam, je porno igralec čudovit poklic, povsem primerljiv z ostalimi, ko delaš tisto, kar ti je všeč in te za to dobro plačajo. V tem pogledu se ne razlikujemo od glasbenikov, umetnikov, športnikov, odvetnikov. Več ko je dela, več je uspeha in več je zadovoljstva. Če v prejšnjem stavku zamenjate delo s vagino, pa dobite nas.« Pa še odgovor na tipično vprašanje, zakaj je v porničih tako malo poljubljanja. »Poljubljanja ni iz praktičnih razlogov. Med poljubljanjem se žal razmaže šminka in snemanje je treba prekinjati vsaki dve minuti, da stilisti popravijo mejkap, pavze pa ne vplivajo ravno blagodejno na erekcijo. Seks je kot šport, zahteva trud, strast, zagnanost in zbranost, v prvi vrsti pa mora ostati zabava,« pravi Franco.