Max Modic: Slovenci radi kupujemo knjige o seksu!

O praktični uporabi penisa in vagine se lahko na široko razpišemo - samo da ju ne pokažemo

Paranoični strah pred nazornimi prikazi spolnosti ne obvladuje samo osrednjih medijev, marveč tudi poljudno znanstvene tekste kot so spolni priročniki ter nekatere oblike umetniškega izražanja, namenjene širšim krogom. Ste se kdaj vprašali, zakaj večina spolnih priročnikov ne vsebuje nazornih fotografij spolnih organov in spolnega akta, marveč so teksti največkrat opremljeni z risbami? Sliši se neverjetno, ampak je resnično: ker bi v tem primeru ne glede na strokovno raven teksta knjiga končala med pornografsko literaturo. Priročniki, ki naj bi prispevali k svobodnejšemu pogledu na človekovo spolnost in boljšemu razumevanju funckcije njegovih spolovil, predmeta svojega pisanja sploh ne smejo pokazati v izvirni verziji! Ali bolje, o praktični uporabi penisa in vagine se lahko razpišejo po dolgem in počez, samo da ju ne pokažejo takih, kot sta v resnici.

Ko listamo vodiče po labirintih človekove seksualnost, ki so se pojavili v slovenskem prevodu, bomo videli, da je spolni akt vedno narisan, ne glede na njegovo eksplicitnost. Začaran krog: predsodke se še zmeraj poskuša preganjati z drugimi predsodki. Drugače pa smo Slovenci navkljub bogati spletni ponudbi tradicionalno dobri kupci priročnikov o spolnosti, kar dokazuje že bežen sprehod po knjigarnah. Naslovov je sicer veliko, a podobno kot pri kuharicah, na policah v glavnem ostajajo nezanimive in občutno predrage knjige, medtem ko tiste s praktično uporabno vrednostjo, konkretnim didaktičnim potencialom in slovenskemu žepu primerno ceno poidejo kot sveže žemlje.

Na tem mestu ne bo odveč spomniti, da je Kamasutra, staroindijski priročnik za idealno spolno in ljubezensko življenje, nastal že nekje v začetku petega stoletja, njegov avtor pa je bil kronist Vatsjajana, človek, ki je bil menda povsem brez izkušenj na področju spolnosti. A Kamasutra kljub temu ni zbirka vlažnih sanj nepotešenega pesnika, marveč drugi najstarejši seksualni priročnik, katerega zametki pa naj bi nastali že pred kakimi 4500 leti. Vatsjajana je spolne prakse takratne dobe prvi zbral, popisal in razčlenil. Za prvi tovrstni priročnik v zgodovini veljajo zapiski Kitajca Huang Tija z vzdevkom Rumeni osvajalec, ki je v 25. stoletju pred Kristusom izčrpno popisal tradicionalne spolne veščine. Kamasutra je najprej služila kot inspiracija kiparjem, ki so staroindijske templje v 6. stoletju okrasili s kipi božanstev, združenimi v akrobatskih spolnih položajih in strastnih aktivnostih. Kamasutra je bila tako kot Ananga-Ranga oziroma “Oder ljubezni”, njen dopolnjeni zapis iz 15. stoletja, namenjena moškim, skrbela pa je za potešitev žensk. Kamasutra moške in ženske razvrsti glede na dolžino oziroma globino spolnih organov ter glede na vzdržljivost in zahtevnost spolne sle. Obenem kakopak svetuje, kateri tipi so najprimernejši za medsebojno kopulacijo in kaj storiti, če se želita spolno združiti dva popolnoma nasprotna modela.