Max Modic: Ali veste, kaj je gonzo pornografija?

Porno filmi, ki delujejo kot amaterski posteljni posnetki vaših sosedov imajo tudi ime: GONZO!

O fenomenu gonzo pornografije se je začelo resneje govoriti na samem začetku devetdesetih, ko je ameriško zabavno industrijo naskočila neobremenjena, hitra in drzna MTV generacija. Kupili so video kamere in proizvodnja dinamičnih, kratkih, koncentriranih epizod za prgišče dolarjev je stekla. Bila cenejša, pa še uporabo tipke FF je zreducirala na minimum, ker je bil cel film en sam goli seks. Nič drugega kot neizčrpna zaloga svežih obrazov, razvratnih teles in vzburljivih oblin. Brez predsodkov, brez kompromisov. Seks je postal orožje in vzeli so ga v roke. Industrija je amaterjem kmalu sledila in po zaslugi zanesenjakov s kamkorderji so čez noč postali zvezde ekscentrični porno filmarji kot Ed Powers, Max Hardcore, Seymore Butts in Ben Dover.

Izraz gonzo se dandanes največkrat uporablja v zvezi z navidez amaterskimi seksualno eksplicitnimi epizodami brez scenarija, scenografije, kostumografije in ostalih samoumevnih standardov filmske produkcije. Gonzo se je v pornografski besednjak prikradel z literarnega področja. Točneje, iz zapisov Hunterja S. Thompsona, kultnega pisca in začetnika tako imenovanega gonzo novinarstva, ki je leta 1971 dobilo spomenik v obliki romana Strah in groza v Las Vegasu. Thompsonovo gonzo novinarstvo se je od običajnega razlikovalo po tem, da je nekje do ene tretjine temeljilo na preverljivih dejstvih, preostali dve tretjini pa sta odpadli na Hunterjeve osebne vtise, mnenja in opazke ter videnja in podobe pod vplivom omamnih substanc.

In tako kot je Thompson zapovedano objektivnost žurnalizma na svojstven način nadgradil z osebnimi videnji, so gonzo porniči premaknili meje trdoerotičnega ustvarjanja takorekoč  do vrat potrošnikovega doma, na katera samozvanim režiserjem ni bilo niti najmanj nerodno potrkati, če so potrebovali svež igralski kader.

Čeprav so mnogi pornofili mnenja, da je gonzo ameriški izum, to ne drži povsem. Res je, da so Američani gonzo filmarijo povzdignili v umetnost, toda zametki te podzvrsti so kljub temu nastajali v Evropi. Leto nič ameriškega pornografskega štetja je dejansko napočilo leta 1972, ko je v kinematografe prišlo Globoko grlo z Lindo Lovelace, torej štiri leta po seksualni revoluciji na stari celini. Skandinavske države so pornografijo legalizirale že konec šestdesetih in nemudoma začele proizvajati vroče super 8 filmčke, predniki sodobnih gonzov, ki so se vrteli na domačih projektorjih širom po svetu, tudi v ZDA. Neumorni nemški režiser Harry S. Morgan je zakonske pare, ki so bili pripravljeni seksati pred kamero, iskal že v drugi polovici osemdesetih. Mnoge je izkušnja tako navdušila, da so pustili službo in ostali v profesionalnem porno biznisu. Kakšna je potemtakem razlika med amaterskim porničem in gonzom? Najbolj eleganten odgovor bi bil, da je vsak amaterski pornič gonzo pornič, medtem ko vsak gonzo pornič ni amaterski pornič. In najvažnejše, pri gonzu so režiser, glavni igralec, koordinator dogajanja, moderator, snemalec ter montažer združeni v eni osebi.