Legalizacija prostitucije - kdaj?

Ocene slovenske policije se skladajo z oceno, da se na milijon prebivalcev pojavlja približno 1500 prostitutk.

Čeprav je dolgoročno gledano legalizacija prostitucije tako kot legalizacija marihuane na teritoriju Evropske skupnosti neizbežna, si je pri nas niti najbolj liberalni politiki še niso upali predlagati. Menda zato, ker trenutne garniture poslancev tako nagle in drastične spremembe zanesljivo ne bi podprle v zadostnem številu. Da pa vendarle ne bi vseh metali v isti koš, povejmo, da se skupina poslancev znotraj LDS že od leta 1993 zavzema za zakonsko izenačitev ponudnikov in odjemalcev spolnih storitev. Zakonska podlaga namreč že dolgo obstaja. Pri nas je od leta 1997 ta obrt, se pravi prostitutka oziroma prostitut, uvrščena v register poklicev, od leta 2003 pa je prostitucija tudi uradno dekriminalizirana.

Ocene slovenske policije se skladajo s splošno oceno, da se na milijon prebivalcev pojavlja približno 1500 prostitutk. V Sloveniji spolne storitve prostitutk koristi najmanj štirideset in največ šestdeset tisoč kolikor toliko stalnih klientov, kar statistično odgovarja petim do osmim odstotkom moških v starosti od 15 do 64 let. Izraženo v denarju, 3000 prostitutk v Sloveniji za spolne storitve kot obstoritvene dejavnosti letno ustvari promet v višini preko petnajst milijonov evrov.

Obstoj prostitucije je dejstvo, pred katerim si ne moremo več zatiskati oči, naša družba pa je bržčas že dovolj zrela, da se odkrito spopade s problemom prostitucije. V javnosti je zadnja leta opaziti porast razumevanja za to problematiko, še posebno odkar sta prostitucijo uredili Nizozemska in Nemčija. Prostitucija je tudi delo, odločitev zanjo pa je lahko povsem svobodna, kar je razvidno iz ugotovitev raziskav. Nekatere osebe vstopajo v to dejavnost prostovoljno, medtem ko druge vanjo prisilijo. Pojavljajo se nove oblike prostitucije, kjer prostitutke ali prostituti niso več žrtve, nimajo posrednikov in menijo, da je njihova dejavnost enakovredna ostalim. Poleg prostitucije, ki je pogojena z bojem za preživetje, se namreč pojavlja tudi prostitucija, ki jo poganja želja po presežnih materialnih dobrinah. Prav slednje je v Sloveniji največ, z njo pa se ukvarjajo tako imenovane mobitel prostitutke, Slovenke in slovenske državljanke, ki svoje storitve oglašujejo v oglasnikih in specializiranih publikacijah.

Poznavalci razmer ne morejo skriti razočaranja nad indiferenco javnosti, ki prostitutke sicer še kako potrebuje, in nad mečkanjem inštitucij pri reševanju te problematike. Večina slovenske javnosti je dekriminalizacijo pozdravila, dejstvo pa je, da se zadeve ne bodo premaknile z mrtve točke, dokler država ne bo razpolagala s točnimi podatki glede števila aktivnih prostitutk. Brez točnih podatkov pa so samo tiste države, ki tega pač nočejo vedeti, s čimer si v javnosti elegantno operejo roke. Mimogrede, nivo prostitucije je v Sloveniji relativno visok, le malo ali skoraj nič pa je pocestne prostitucije, ki bi vznemirjala javnost.