Golota je še vedno tabu

Zakaj golota v javnosti povzroča toliko nelagodja in odkritega nasprotovanja?

jlp


Človekov zdravi in prirojeni voajerizem je v optimističnih tonih že pred več kot tridesetimi leti opredelil popularni seksolog dr. Alex Comfort: »Seks je široko priljubljena igra in vsak aktiven igralec bo verjetno očaran ob pogledu na to, kako poteka njegova igra, če so igralci vredni ogleda. Človeško vedenje ob pravem parjenju je prav tako zanimivo kot ptičje, povrhu pa veliko bolj poučno. Če lahko opazujete druge, počnite to, razen če to ne nasprotuje vašim pogledom na zasebnost. V tej družbi smo prikrajšani za marsikaj, ker nimamo navade, da bi se ljubili v družbi. Če bi se, bi bilo treba pisati manj spolnih priročnikov.« Kaj je potemtakem tako hudo narobe s spolnostjo in goloto v javnosti, ki naj bi brezpogojno evocirala željo po spolnosti, celo do te mere, da se razrajcani posameznik ali posameznica ne bi mogla več imeti v oblasti, ko uzreta par razgaljenih jošk na plaži?

 

Osnovna premisa vsake spolne terapije je konsenzualna ugotovitev, da je spolnost naravna, da ne gre za nekaj, česar bi se morali šele naučiti. Imeti težave s spolnostjo pomeni, da vam nekaj preprečuje, da bi se odzvali tako, kot je naravno. Moralna večina očitno pod »naraven odziv« uvršča bojazen, da bomo ob prvem telesno obarvanem impulzu pofukali svojega najbližjega, zato nočejo tvegati. Ali kot je že v osemdesetih ugotovila seksualna terapevtka Pat Califia, je žal veliko lažje zapreti erotični butik ali pornografski kino, kot pa spreminjati ustaljene in globoko zakoreninjene poglede na spolnost. »Sleherno taktiko, ki jo je mogoče uporabiti za zapiranje tovrstnih ustanov, se lahko uporabi tudi za zapiranje gejevskega lokala. Vsak zakon, ki se lahko uporabi za zatiranje proizvajalcev tradicionalne erotike, se lahko uporabi tudi proti lezbičnim časopisom in feministični stroki.« Skratka, ko je prepuščeno zakonu, da ločuje med sprejemljivo erotiko in pornografijo, ki se jo lahko prepove, so posledice reakcionarne in služijo izključno konservativnim, zatiralskim družbenim prvinam. Z eno besedo, kraljestvu predsodkov, predsodki pa so na področju spolnosti številni in zelo različni, vsi po vrsti pa izhajajo iz posameznikove negotovosti glede seksualnosti, iz bojazni glede lastne spolne vloge in iz nezaupanja do drugega spola. »Človek, ki je obremenjen s predsodki, v čustvenem življenju ni svoboden,« je večkrat poudaril pokojni dr. Marijan Košiček, ki je dobro poznal vzroke, zakaj se Slovenci v družinskem krogu lažje pobijajo, kot da bi se imeli radi.

jlp

Najslavnejši slovenski trdoerotični fotograf Gregor Hvastja, ki naj bi pri enem od licenčnih moških magazinov postal nezaželen samo zato, ker je eno do zajčic slikal v pornografskih pozah, pravi, da do golih posnetkov v Sloveniji še zdaleč ni težko priti, če imaš pravilen pristop. Svoje modele je denimo v dokaj drznih pozah fotografiral pred Kolosejem, Emporiumom in v stari Ljubljani. »Daleč od tega, da bi se ljudje zgražali. Nobenih pripomb ni bilo, tisti, ki jih stvar ni zanimala, so se pač obrnili stran in šli svojo pot, drugi so vse skupaj tiho in z zanimanjem opazovali, nekateri pa so se s punco tudi slikali. Mislim, da smo Slovenci do takih pobud dokaj strpni, čeprav se nekateri mediji trudijo dokazati drugače,« komentira Hvastja.

---