|
Sara_
Datum prijave: 14.01.2010
Sporočil: 297
|
Nič ne obsojam, nikakor pa ne tebe, povedala sem samo svoje mnenje glede varanja. Drugače pa če so pri tebi take okoliščine je potem malo lažje to razumeti, vendar ne glede na vse, ne bom nikoli odobravala varanja. Če sta se dogovorila da bosta šla narazen, zakaj ne že zdaj?
|
|
carpbone
Datum prijave: 03.05.2010
Sporočil: 10
|
Sarah69 >
Nič ne obsojam, nikakor pa ne tebe, povedala sem samo svoje mnenje glede varanja. Drugače pa če so pri tebi take okoliščine je potem malo lažje to razumeti, vendar ne glede na vse, ne bom nikoli odobravala varanja. Če sta se dogovorila da bosta šla narazen, zakaj ne že zdaj?
Uf to je pa vse materialno povezano!!!Imava skupne kredite(stanovanje-avto )in dokler se to ne poplača bo pač tako kot je(na žalost)Največkrat se zaplete po ločitvi,nekdo vedno potegne kratko(iz izkušenj govorim).Bomo videli kako se bo razpletlo,vendar verjemi ni tako enostavno!!!!!!
L.p
|
|
carpbone
Datum prijave: 03.05.2010
Sporočil: 10
|
Vredno prebrati
Smisel prijateljstva in partnerstva
Smisel partnerstva naj bi bil, da se družita dve popolnoma samostojni osebi,
ker jima je v dvoje prijetneje, kot če sta sama. Spomnim se, kako je dr.
Sanja Rozman odgovorila novinarki, ko jo je le-ta vprašala, kaj je zanjo
ljubezen.
Rekle je nekako takole:
Če me bo partner prepričeval, da me neskončno ljubi, da ne more živete brez
mene, da si ne predstavlja, da bi me zapustil, da je brez mene čisto
izgubljen... mu bom rekla, NE, hvala, ne želim si in ne zmorem takega
partnerstva.
Če pa bo partner rekel, da je zadovoljen sam s seboj, da se ima rad, da je
srečen, da mu je lepo na tem svetu, da je življenje lepo - ampak z menoj mu
je še lepše in prijetneje in da si zato želi biti z mano... takega pa lahko
ljubim in živim z njim.
Zelo lepo in nazorno povedano, kaj je smisel partnerstva. Ne dopolnjevanje,
temveč sožitje. Bistvo je namreč v tem, da nimamo partnerja zato, da nas
dopolnjuje, izpolnjuje, podpira, balansira in kaj vem kaj še... S tem samo
obremenjujemo drug drugega in prihaja do kriz. Imamo ga preprosto zato, ker
nam je življenje z njim lepše, prijetnejše, ker si želimo biti z njim - ne
pa zato, ker ker drugače ne znamo, ne zmoremo.
Vsak človek ima svojo energijo. V Celestinski prerokbi je lepo opisano, kako
prihaja do nesoglasij med partnerjema. Ko komu primanjkuje energije, ni
več >samostojna celota<, podzavestno na neki način prične črpati energijo od
partnerja. Prihaja do sporov, konfliktov.
Prepričana sem in tudi življenje mi je to dokazalo - na meni sami in na
ljudeh okrog mene - da nam vesolje pošlje vedno "ta pravega" partnerja; to
je tistega, ki ga v danem trenutku potrebujemo za svoj razvoj. V kolikor se
moramo v tem življenju učiti partnerskih odnosov, se moramo pač učiti.
Potrebujemo torej točno take partnerje, ki nam bodo pomagali s svojim
obnašanjem in odnosom priti do določenih spoznanj in sprememb nas samih. Če
se imamo veliko za naučiti in se temu izogibamo, bo morda učenje potekalo
vse življenje in sanjskega partnerja nikoli ne bomo srečali, ker ne bomo
dosegli takšne ravni zavedanja, kjer bi se lahko pojavil.
To se tako značilno kaže v tem, da nekateri spreminjajo partnerje, sebe pa
ne - in zato privlačijo vedno enake partnerje (ker oddajajo enak energetski
vzorec) in vedno slej ko prej pridejo z vsakim partnerjem v isto situacijo:
stojijo pred isto "domačo nalogo", ki se ji pač ne morejo izogniti. Treba jo
je rešiti in se ob tem pomakniti ob spirali zavedanja malo višje. Zato je
tudi popolnoma odveč imeti kakršne koli občutke krivde: zakaj sem se
spečal/a ravno z njim/njo...? S komerkoli bi se, bi si bili na neki način
podobni - vzorec bi bil isti.
Bistvo vsega je spreminjati sebe, ljubiti sebe. Šele potem, ko znamo živeti
sami s sabo, ko partnerja ne potrebujemo nujno za svojo srečo, ko ugotovimo,
da ljubezen in sreča ni le partnerjev odnos do nas, da je ljubezen
Življenje, vesolje... mi sami, ko smo "energetsko" samostojni in ne
potrebujemo NIKOGAR, da bi se naslanjali nanj, iskali varnost, zaščito,
podporo... šele potem smo zreli za tistega pravega, sanjskega partnerja. In
šele potem tudi pride. kot tisti metulj, ki ga prenehamo loviti. Ko lahko le
dajemo brez namena povračila, ko se z njim dopolnjujemo, ne pa izpolnjujemo.
Part-near / vzporedne poti / in ne skupne ali celo prepletene.
Vsak partner nam je torej poslan, da nam (drug drugemu) pomaga do teh
spoznanj. Za marsikoga mislimo - bil je edini pravi... in res je bil pravi -
za tisti trenutek! Ko smo bili na določenem zavedanju, smo ga pritegnili,
ker nam je v tem ustrezal. Ko smo se od njega naučili, kar nam je lahko
nudil za učenje (in on od nas), se naše poti razidejo. Zavedanje ponavadi
začne dvigovat en partner. Če mu drugi sledi, se lahko razvije partnerstvo
na zelo visoki ravni in morda celo drug za drugega ugotovita, da sta "ta
prava"! Če eden zaostaja, se sčasoma njuni poti ločita.
Mislim, da ni nujno, da imamo v vsakem življenju "tistega ta pravega";
včasih potrebujemo kakšnega drugega, da je naš razvoj hitrejši. To je lepo
opisano v Usodi duš. Naš Življenjski partner pa nas mogoče v tem življenju
spremlja kot naš otrok, ali katera druga bližnja oseba...
Včasih nam pride kdo na pot, pa mi ne "čutimo" kemije. Nikoli ne vemo, kdaj
zamujamo lastno šolo, ki bi nam pomagala pri spremembi v sebi, da res
pridemo do pravega. Ali pa nehote res zamujamo pravega. Seveda vse to ne
pomeni, da sprejmemo kar vsakega, ki nam pride na pot in besno iščemo, kaj
se imamo od njega naučiti. Take stvari pač čutimo v sebi - kot
zaljubljenost, simpatijo, tisto "nekaj", kar nas vleče h komu.
Vesolje nam bo poslalo - in obdržali bomo - tistega partnerja, ki nam je
namenjen. Vsi ostali, ki pridejo in gredo, so tu zato, da nas v življenju
česa naučijo, da nas v nekem smislu izzovejo. Morda nam je trenutni namenjen
zato, da iz sebe očistimo ljubosumje, nesamostojnost... da bi se malo igrali
in si dvignili samozavest.
Človek mora biti sam zase celota, se naučiti energijo dobivati iz vesolja
sam. Šele potem lahko dve osebi čudovito živita skupaj - ena OB drugi in ne
ena NA drugi. In če se ena odmakne, druga še vedno stoji pokonci! In nihče
se ne čuti izkoriščanega, izčrpanega, uporabljenega, obe lahko "dihata",
nihče ne visi na drugem, nihče ni odvisen od prisotnosti drugega. Oba imata
energije dovolj, in ta se lahko prepleta in plemeniti. Nihče ni VEČ, nihče
ni MANJ. In če smo celota, svobodni, in če je tak tudi naš partner, ga
sprejemamo takega, kot je, ker ne iščemo na njem in od njega stvari, ki bi
jih sami radi imeli.
Partnerstvo je komplicirana stvar, ker ga pogosto napačno dojemamo. Paradoks
pa je ta, da šele, ko znamo živeti popolnoma samostojno, brez partnerja,
dobimo res tistega tapravega, ki "nam leže na dušo"!
Enaki principi veljajo tudi za prijateljstvo. Od nobene osebe naj ne bi bili
odvisni, družili naj bi se s tistimi, ki nam lepšajo življenje...
|
|
kos
Datum prijave: 12.12.2009
Sporočil: 257
|
carpbone >
Smisel prijateljstva in partnerstva....
Res je vredno prebrati in se tudi česa od tega oprijeti z obema rokama.
Sarah69 ima prav. Samo z drugimi besedami je vprašala kot bom jaz: " Zakaj z ženo ne prebereta tega kar je, kot sam praviš, vredno prebrati?"
Vesoljna energija ti daje tisto kar misliš. Kar misli in čuti tvoj notranji jaz. Ne moreš zavestno varati, živeti v kvazi partnerstvu in pričakovati, da te bo Vesolje nagradilo. Ne bo! Iz preprostega razloga zakona privlačnosti, ki vlada v Vesolju, katerega delček je tudi Zemlja in njeni prebivalci.
Nočem te kritizirati, ne obsojati. Želim ti samo povedati, da boš za resnično pričakovanje idealnega partnerja moral narediti miselni zasuk in se ozreti k sebi in vase, kaj si resnično želiš. In tisto ti bo dano. Srečno! 
|
|
carpbone
Datum prijave: 03.05.2010
Sporočil: 10
|
kos >
carpbone >
Smisel prijateljstva in partnerstva....
Res je vredno prebrati in se tudi česa od tega oprijeti z obema rokama.
Sarah69 ima prav. Samo z drugimi besedami je vprašala kot bom jaz: " Zakaj z ženo ne prebereta tega kar je, kot sam praviš, vredno prebrati?"
Vesoljna energija ti daje tisto kar misliš. Kar misli in čuti tvoj notranji jaz. Ne moreš zavestno varati, živeti v kvazi partnerstvu in pričakovati, da te bo Vesolje nagradilo. Ne bo! Iz preprostega razloga zakona privlačnosti, ki vlada v Vesolju, katerega delček je tudi Zemlja in njeni prebivalci.
Nočem te kritizirati, ne obsojati. Želim ti samo povedati, da boš za resnično pričakovanje idealnega partnerja moral narediti miselni zasuk in se ozreti k sebi in vase, kaj si resnično želiš. In tisto ti bo dano. Srečno!
Hvala!!!!!!!
|
|
krtačka
Datum prijave: 03.08.2009
Sporočil: 269
|
Ne vem, ne vem, kaj ti sploh hočeš.
Nekaj si navrgel o sreči in varanju, potem se na agresiven način branil, če ti je kdo upal kaj reči, potem si nas učil kako je treba dojemat partnerja...
Ni mi jasno.
In menda nekdo ki izpostavi probleme na forumu lahko pričakuje kak nauk o morali.
pa zdrav mi ostani!
|
Obdelujem...
