|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 18. okt 2010 23:51
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Ha ha ha......kos, saj boš imel svoj kot pod štengami v klet.
C M O K
|
|
Datum objave: 20. okt 2010 08:12
|
|
Sara_
Datum prijave: 14.01.2010
Sporočil: 297
|
tihana >
Pri 20-tih je pa moj edini nasvet - zaključi in začni znova.
Takoj, ko me je začelo nekaj motit - je začetek konca.
Mislim, da vsakogar v vsaki zvezi nekaj moti. To je naravno, saj smo različni in mislim, da je najpomembnejša komunikacija in seveda, da sta se OBA pripravljena prilagajti, truditi...
Nikakor se pa ne strinjam da bi leta morala biti pogoj kdaj graditi in se truditi za resno zvezo. Zakaj ne pri 20ih, zakaj šele pri 40ih? Mogoče je to pri 20ih že to?
Midva npr sva si precej različna in je njemu tudi manj do seksa kot meni, ampak nama funkcionira zato ker se ogromno pogovarjava in rešujeva stvari sproti.
Jaz imam samo malo probleme s tem, ker preveč pričakujem da bo ljubezen romantična, pocukrana, da mi bo nosil rože, presenečenja, prižigal svečke in sem (bila) zaradi tega pogosto razočarana. Mislim, da čimprej ko se s tem sprijaznimo, postane zveza dosti bolje. Ima kdo kakšen komentar na to temo? 
|
|
Datum objave: 20. okt 2010 13:19
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
Ja, imam ga jaz. Zelo lepo, da se pogovarjata, pa me zanima, ali on kaj upošteva tudi tvoje želje ali si se samo ti pač sprijaznila s tem, da boš pač razočarana? Ker se mi zdi, da boš nekoč naletela na koga, ki bo ustrezal tvojim pričakovanjem in takrat bo tvoj sedanji ljubi dobil rogove...ali pa tudi kufre pred vrata..
|
|
Datum objave: 20. okt 2010 17:49
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Jaz tudi.
Kar se tiče 20-tih. Recimo, da še vedno radovedno raziskujemo, iščemo, je neverjetno več možnosti za druženje....no, ustvarjamo, vse "možnosti imamo v rokah" in vse je še pred nami. Brez "prtljage" smo. Svobodni.
In v zvezi jasno nastopijo težavice, težave in TEŽAVE. Od banalne zobne paste, do materialnih ovir....do, ajd do neseksanja in (pri tebi in meni!) pomanjkanja čustvene sreče.
Sara! Tako zvezo imam jaz za sabo. Zaljubljena sem jo "reševala" s pogovorom. Točno je vedel, kaj si želim - ja, rožo s travnika - ne iz cvetličarne, objem preko ramen na plaži, da mi ne obrne hrbta po seksu, poljub v slovo (ne ko gre tankat avto, ampak če gre na sl. pot....). Drobne pozornosti. Za naju, Sara. Za njiju nemogoče.
Pa se nisem samo pogovarjala. Bila sem bolj aktivna: presenečenje zvečer, večerja + romantika. Njegova reakcija: Kaj ne veš, da ni zdravo jest tako pozno? OOOOOO to pa ne.
In nisem težila. Tako naj bi bilo "sem pa tja" kdaj.
No, ti si se prilagodila, mene je pa vse minilo. Začela sem se umikat in iskat izgovore. Tukaj naj spomnim na Pehar-ja: "Ga postavit pred dejstvo, ali čakat, da sam dojame?"
Ker ZDAJ on naenkrat vse zmore. Obljublja mi gradove. Jaz vem, da je prepozno - on pa se trudi in trudi.
Sem zato prasica? Kaj res moram jaz vse nardit? Tudi konec? Kaj ne ve, da se s tem zdaj samo še smeši?
Izobražen je. Psihologija, sociologija.......mu niso neznanka!
Tudi vem, kaj mi boste odgovorili, če bo kdo. Takoj prekini, zamenjaj TŠ, nisi ga še prebolela...ha ha.
Skupaj sva preživela kar nekaj let (jaz idiot), privoščim mu novo bejbo in res ji nič ne zavidam. Z njim bi ostala prijateljica - je to tako čudno, če greš z nekom narazen, Janez?
Moj Kos me bo razumel.
Aja, pa na vidiku ni drugega - samo simpatije.
|
|
Datum objave: 20. okt 2010 21:50
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
janez.c >
Ker se mi zdi, da boš nekoč naletela na koga, ki bo ustrezal tvojim pričakovanjem in takrat bo tvoj sedanji ljubi dobil rogove...ali pa tudi kufre pred vrata..
Ne, idealnih ni....so le takšni, ki niso temu tako oddaljeni. Če bo našla prav tisto, kar pri tem pogreša, bo pa imel druge pomanjkljivosti. Malce se je treba tudi prilagoditi. Malce pustiti partnerja, da je takšen kot je in da nam ne izpolni čist vsake želje. V tem je tudi čar, da vedno z njim tekmujemo, se borimo in delamo na svoji samozavesti.
Mislim, da si popolnega ne bi želela imeti. Bilo bi dolgočasno.
Včasih se smilim sama sebi, kako so vsi moji moški (mož in sina) svojeglavi, trmasti, vztrajni in kako mi je z njimi naporno. Ampak v bistvu si nasprotja temu ne bi želela. Le takšni bodo v življenju nekaj dosegli.
Partnerjevo mnenje in drugačnost moraš spoštovati (on pa tvoje). Jaz enostavno ne bi mogla živet s partnerjem, ki bi mi vse ugodil, me nosil po rokah in se z vsem strinjal.
|
|
Datum objave: 20. okt 2010 23:39
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Z vsem spoštovanjem RedMuse!
Tvoj odgovor je TIPIČNI za "strokovnjake", filozofe, za vseznanologe......
Vse lepo in prav - z vsem se strinjamo, ker nam je vse to jasno.
Kaj konketnega pa nisi povedala. Tako kot nihče, ki odgovarja na obupana vprašanja po časopisih, forumih........ali ordinaciji.
|
|
Datum objave: 21. okt 2010 00:19
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
tihana >
Kaj konketnega pa nisi povedala.
Konkretno vprašaj....
|
|
Datum objave: 21. okt 2010 07:16
|
|
Sara_
Datum prijave: 14.01.2010
Sporočil: 297
|
janez.c >
Ja, imam ga jaz. Zelo lepo, da se pogovarjata, pa me zanima, ali on kaj upošteva tudi tvoje želje ali si se samo ti pač sprijaznila s tem, da boš pač razočarana? Ker se mi zdi, da boš nekoč naletela na koga, ki bo ustrezal tvojim pričakovanjem in takrat bo tvoj sedanji ljubi dobil rogove...ali pa tudi kufre pred vrata..
Mislim, da sem malo narobe napisala. Zdaj je on izpadel kot da popolnoma nič ne naredi zame. Se prilagaja in tudi dobim ogromno pozornosti v obliko poljubom, dotikov, objemov in vse podobno, vendar moram priznati da sem sama precej zahtevna in to je to kar potem dela probleme. Da ne glede na to kar dobim, hočem še več. Njegov jezik ljubezni so pač dotiki in posvečen čas, moj pa drobna darila. Na žalost sva si glede tega različna.
|
|
Datum objave: 21. okt 2010 07:18
|
|
Sara_
Datum prijave: 14.01.2010
Sporočil: 297
|
RedMuse >
Ne, idealnih ni....so le takšni, ki niso temu tako oddaljeni. Če bo našla prav tisto, kar pri tem pogreša, bo pa imel druge pomanjkljivosti. Malce se je treba tudi prilagoditi. Malce pustiti partnerja, da je takšen kot je...
Se strinjam. Kdor išče popolnega partnerja, ne bo nikoli srečen. Sama imam ogromno napak in moram znati tudi njegove sprejeti.
Jaz sem še mlada in se imam še ogromno za naučiti
|
|
Datum objave: 21. okt 2010 12:26
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
tihana >
Skupaj sva preživela kar nekaj let (jaz idiot), privoščim mu novo bejbo in res ji nič ne zavidam. Z njim bi ostala prijateljica - je to tako čudno, če greš z nekom narazen, Janez?
Le zakaj bi bilo čudno? Vsak pač sam pri sebi presodi, kaj mu paše in in sam vidi s kom bo srečen ali nesrečen. In bolje iti narazen prej kot pozneje. Po mojih izkušnjah se karakterji ljudi ne menjajo...se začasno prilagodijo, ampka v bitsvu se ne menjajo. In razpoke v odnosu se ponavadi samo širijo, bolj kot odnos postaja rutina.
Sara_ >
Kdor išče popolnega partnerja, ne bo nikoli srečen. Sama imam ogromno napak in moram znati tudi njegove sprejeti.
Jaz sem še mlada in se imam še ogromno za naučiti
No, če se zavedaš napak si na pravi poti...toda odnos je vedno partnerski, oba se morata zavedati vojih napak predvsem pa tega, kaj paše partnerju/ici in ga/jo skušati razveseliti, zadovoljiti. Če to počneta oba, je to nek recept uspešnega odnosa. Jasno pa je, da so tudi konflikti, nesporazumi..važno je samo, kako se rešujejo in ali iz tega morda izide nova vrednost odnosa, ne pa samo poslabšanje.
|
Obdelujem...
