|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 11. okt 2010 08:06
|
|
modriplamen
Datum prijave: 18.07.2010
Sporočil: 435
|
Tihana ti si pa zagotovo zagreta feministka. Kako bi sicer to, da ženske v današnjem času spolno dozorijo prej, mentalno pa kasneje pripisovala temu, da ste ženske "nagonsko pametnejše". Mogoče pa res to, da je večina 25 letnic preotročja za resno vezo in za povrh še vleče kak družboslovni faks tja do 30 -35 leta lahko pripišemo "nagonski pameti", kot jo ti imenuješ. In najbrž za to nosijo vso odgovornost moški.
|
|
Datum objave: 11. okt 2010 14:31
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
RedMuse >
brucekk >
Zdravo, UrškaS,
Verjemi, pri fantih to vedno zažge.
Pri moških pe ne!
Super povedano!!!! Resnično!!
|
|
Datum objave: 11. okt 2010 14:39
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
modriplamen >
Tihana ti si pa zagotovo zagreta feministka. Kako bi sicer to, da ženske v današnjem času spolno dozorijo prej, mentalno pa kasneje...
Oh, ne bluzi, lepo te prosim. VSA mladina danes dozori kasneje, ker ji prej preprosto ni treba. Poskrbimo starši za vse...tako za fante kot za punce.
In zakaj tihano takoj ozmerjati s sufražetko in feministko? Potem te prosim, da tudi mene ozmerjaš s feministom, ker smatram, da imajo ženske popolnoma enake pravice kot moški..ja, tudi do kurbanja ali lepše povedano, svobodnega seksa in menjave partnerjev..če to želijo in če to ni le modni trend. Da o drugih stvareh niti ne govorim.
In ja, se strinjam s tihano...ženske so nasplošno nagonsko pametnejše...na splošno in ne vse; ženska intuicija je stvar, ki je niti slučajno ne podcenjujem. Smo pa zato moški verjetno bolj racionalistični..spet na splošno, ne vsi.
|
|
Datum objave: 13. okt 2010 08:37
|
|
modriplamen
Datum prijave: 18.07.2010
Sporočil: 435
|
Janez, mislim da ti bluziš. Tihana trdi da so za poznejšo rodnost krivi moški. V kolikor se oba strinjata ne vem kje živita? Sam recimo mimogrede vsakodnevno slišim ženske, kako zdaj še ne bi imela otrok. Navedejo najmanj sto brezpredmetnih razlogov, da lažejo same sebi. Ko pa začnejo leta letet čez 30 bi pa želele, pa ne gre. Ali pa sploh ne morejo več najt primernega partnerja.
In za tako vedenje so krivi moški? Lastna neumnost, za katero se krivi druge, naj bi bil odraz višje pameti? ...heh
[Število urejanj članka: 1, zadnje urejanje 13.10.2010 ob 08:49.]
|
|
Datum objave: 13. okt 2010 12:07
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
Ne, modriplamen, jaz trdim to, da so vsi mladi danes manj odgovorni in bolj uživaški, zato se ne odločajo za otroke v zgodnjih 20 letih. Ne glede na spol. Da pa so taki, smo krivi odrasli, ker smo jim lepo postlali in nimajo prav nobene želje ne potrebe po večji odgovornosti. Jih življenje v to pač ne prisili. Ne ločujem odgovornosti na moške ali ženske kar počez.
|
|
Datum objave: 13. okt 2010 21:11
|
|
kos
Datum prijave: 12.12.2009
Sporočil: 257
|
janez.c >
Ne, modriplamen, jaz trdim to, da so vsi mladi danes manj odgovorni in bolj uživaški, zato se ne odločajo za otroke v zgodnjih 20 letih. Ne glede na spol. Da pa so taki, smo krivi odrasli, ker smo jim lepo postlali in nimajo prav nobene želje ne potrebe po večji odgovornosti. Jih življenje v to pač ne prisili. Ne ločujem odgovornosti na moške ali ženske kar počez.
Na kratko: se ne strinjam.
Odgovornost:
V "SSKJ" je definirana kot »dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo«, kot » lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti«, kot »nalogo ali obveznost«, kot »odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje« ali kot »lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost«.
Iz tega bi težko sklepal, da so "tvoji" 20-letniki ravno odgovorni. Imeti otroka je vsekakor sprejeti veliko odgovornost in obveznost.
Ampak, janez.c, vem kaj si mislil; neodgovrno je imeti otroka, ko nisi še zrel za to in.... Ampak tukaj se pa lahko začnemo spraševati o "pameti"...
p.s.: Tihane nisem zmerjal, nje nikoli, s sufražetko. Primerjal pa sem njen odziv (bolj za šalo kot za res - ona to ve)z manifestacijo članic začetkov gibanja za pravice žensk. Sicer pa ne vem, kaj je tu narobe. Boj za pravice je častna zadeva in samo za pozdravit.
|
|
Datum objave: 15. okt 2010 12:09
|
|
Leona
Datum prijave: 18.07.2008
Sporočil: 58
|
V odgovor UrškiS bi rekla, da se tudi sama strinjam z nekaterimi tukaj na forumu, da postaviti moškega na hladno, ga ignorirati oziroma se delati nedostopno, v zvezi enostavno ni rešitev. S tem prikrajšaš tudi sebe, hkrati pa odrivaš partnerja od sebe. V primeru pomanjkanja komunikacije si lahko potem še sam sebi razlaga zadevo kako drugače in nastane iz tega čisto prevelika komplikacija.
Jaz sem pri sebi ugotovila, da mi libido niha glede na to koliko se fizično aktivna tudi izven postelje. Torej šport, ali pa vsaj dnevno sprehajanje sem in tja.
Predlagam, da s fantom najdeta skupen šport, ki vaju veseli. Ali pa vsak zase svojega, če ga še nimata.
Sedenje v službi, potem sedenje v avtu in zvečer pred TV ne prinaša nič dobrega in le še več lenobe in nezainteresiranosti celo za sex.
|
|
Datum objave: 17. okt 2010 00:07
|
|
RedMuse
Datum prijave: 22.05.2008
Sporočil: 1260
|
Leona, dober odgovor si dala(tudi to s športom drži).
Tudi jaz sem že v tej temi jamrala....No, pol se je uredilo, oz...je bilo pogosteje, pol spet poredkeje. Načeloma je vse ok, samo jaz sem včasih prezahtevna....
|
|
Datum objave: 17. okt 2010 01:26
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Jaz pa mislim, da spet preveč pametujete (to ni žalitev).
Urša ima 20 let, njen tip - tamnekje. Zakaj pri teh letih nekaj reševat? Če en ne odgovarja, se drugi poslovi.
Ni lahko - samo da en ne seksa pri 20-tih, je huda težava.
VI dajete take nasvete, kot da imata 40 let.
Pri 20-tih je pa moj edini nasvet - zaključi in začni znova.
Pri dvajsetih si tako zaljubljen (če je pravi), da sploh ni nobenih težav. Jaz sem bila tako zaljubljena, da sem si mislila: za NJEGA vse! Tudi "ubijam".
Takoj, ko me je začelo nekaj motit - je začetek konca. Lahko se trudiš in pogovarjaš, športaš - ni več isto. Največja napaka pa je, ko se partner/ka začne prilagajat, iskat "pomoč". Se trudi v vsem ustreč, biti prijazen, radodaren - izgubi poslednjo iskro.
Kako dolgo podaljšuješ agonijo - je odvisno od posameznika. Vse pa zmeraj trajajo predolgo - ko se oziramo nazaj.
|
|
Datum objave: 17. okt 2010 10:59
|
|
kos
Datum prijave: 12.12.2009
Sporočil: 257
|
tihana >
Pri 20-tih je pa moj edini nasvet - zaključi in začni znova.
Pri dvajsetih si tako zaljubljen (če je pravi), da sploh ni nobenih težav. Jaz sem bila tako zaljubljena, da sem si mislila: za NJEGA vse! Tudi "ubijam".
Takoj, ko me je začelo nekaj motit - je začetek konca. Lahko se trudiš in pogovarjaš, športaš - ni več isto.
hmmm...! Se ne strinjam.
Če nekoga RES ljubiš, boš naredil/a zanj vse. Kot praviš ti, tudi "ubijal/a".
In ko te nekaj zmoti se nisi pripravljen/a niti pogovoriti, razčistiti problem, zaupati mu/ji kaj te/vaju razdvaja v usklajenosti,....
Vendar vse to je VELIKO manj kot "ubijati", kajne?
Ljubezen, ki je sicer "slepa in gluha", naj bi se nadaljevala v partnerstvo. To pa zahteva veliko mero potrpljenja, kompromisov in če hočeš "male demokracije"; ogromno pogovarjanja, ne le o dajanju komplimentov;..., temveč tudi o povsem običajnih, vsakdanjih stvareh, ki so stvar navade, vzgoje ali karakterja.
Za PRAVO ljubezen smo/sem pripravljen/i dejansko narediti vse. In razne Urške (UrškaS ga je namreč rešila po svoje), kljub mladosti čutijo in želijo urediti odnos ter ne vreči "kalašnikova"  v kuruzo. Taka oseba je vsaj zame pokazala pravo mero zrelosti. Fant (konec koncev bi bilo pa lahko tudi obratno), bi to moral ceniti, seveda če ji v tem sploh lahko sledi oz. se je sposoben tega zavesti.
Leona ji je lepo svetovala. Ne glede na mladost, ali pa še posebej zato, je skupen šport, hobby,... sigurno prva poteza k ponovnemu zbliževanju.
20-letnikom danes ni tako lahko (verjetno ni bilo nikoli). V vseh generacijah gre za postopen prehod iz obdobja šolanja v obdobje konkretnih, obveznosti, skrbi za eksistenco, tekmovalnosti oz. dokazovanja delovnem področju,...iskanju partnerja, pa se ne odrekati zabavi oz. hitenju "živeti" ter se znoreti in zmotnega pričakovanja, da bo vse šlo kar samo od sebe. Ko se po desetih letih ozremo nazaj, velikokrat zazeva velika praznina in žalost, da se ni zgodilo nič; nič na kar bi nas lahko osrečevalo, na kar bi lahko bili ponosni in za kar nam ne bi bilo žal preživetega desetletja.
Takrat največkrat ugotovimo, da nekaj manjka in začnemo nov boj. Tokrat hlastanje za dobrinami, denarjem,...in ponovno na račun partnerstva. Saj kot pravijo, po 30. se čas meri z dvojno hitrostjo.
Star slovenski pregovor, sicer pravi, da se dan po jutru spozna , a so ga naši vrli Bohinjci že pred mnogimi leti priredili, posodobili na današnji življenjski slog, da se dan od uzad vid. Z drugimi besedami, zvečer vidiš, kaj si čez dan naredil.
|
Obdelujem...
