|
|
| Avtor |
Sporočilo |
|
Datum objave: 1. feb 2010 17:00
|
|
janez.c
Datum prijave: 25.11.2008
Sporočil: 525
|
Eh, Tigrček.....po pravici povedano se mi prav smiliš. Trudiš se in mučiš, efekta pa ni. Ti bi rad, da terpavt reši tvojo ljubezen a žal ti je ne bo...to lahko samo ona. Terapevt vaju lahko nauči kako skupaj živeti, kako komunicirati, kako se spet najti. A vidva, če prav razumem, ne živita skupaj...sta pač fant in punca, ki hodita, ti si zaljubljen do ušes in še čez, ona pa precej manj. In stalno se kregata, za vsak drek. Zdaj pa zamiži in si predstavljaj ta odnos čez 10 let....ga vidiš? Veš, odnos se lahko samo razvija ali pa umira...ugani kaj je s tvojim. Lahko se tudi nekje zaledeni in obstane a zato je že treba izpolnjevati kakšen drugi pogoj, ki ga vidva zagotovo ne.
Tako ga vidim jaz...
Torej, ne živita skupaj, stalno se kregata in malo seksata... O.k., ne gresta narazen in z vsemi frustracijami lepo scoprata otroka. Sledi poroka, da bo žlahta zadovoljna in že začneta nekje živeti skupaj...po možnosti pri starših. Jao, dragi moj...problemi se šele začenjajo...še sanja se ti ne, kaj se ti bo zgodilo. Pride otrok....ahaha...problemi gredo na kvadrat... če si bil prej kreten v njenih očeh boš sedaj kreten na n-to potenco. In poslušal boš, kakšna trapa je bila, ko je tebe vzela....slediš? si še zaljubljen? V treh letih ti bo ona dala brco in šla z otrokom..tebi pa naložila vse možne stroške.
tigrček..pamet v glavo, usekaj po mizi in postavljal svoje pogoje...ne tekaj za njo kot norec, ker te ne ceni, verjemi mi.
|
|
Datum objave: 1. feb 2010 17:21
|
|
pika:P
Datum prijave: 01.02.2010
Sporočil: 4
|
Tigercek >
Glejte družba.
Dosti sem v družbi in pogovarjam se tudi o tem. Nekateri mi govorijo pusti jo, nekateri dejta se pogovorit...
Ne veva kaj je tisto kar naju razdira in žalosti.
Problem je pretežno v komunikaciji, ker se ne moreva mirno pogovarjat čim imava ločena stališča.
jz te čist razumem... sm že vidla podobn problem.. in sm hotla nekak pomagat... tud tista dva sta si bla skoz v laseh če lahk tko rečm... zmeraj sta našla nekaj zaradi česar sta se potem skregala... velik je blo solz z obeh strani..velikrat sta se pogovorila pa je blo potlej za nekaj časa ured... samo po nekaj takih primerih sta šla narazen... ona je zdej z drugim on pa še zmeraj nekaj čuti do nje...
mogoče si vidva ne zaupata dovolj... najdt morata skupno pot.. pa pogovorita se.. v najslabšem primeru se lahk zgodi tist kar nočš..
LP
|
|
Datum objave: 1. feb 2010 20:05
|
|
Tigercek
Avtor teme
Datum prijave: 16.12.2009
Sporočil: 622
|
Veš janez, tale zaljubljenost me vsak dan bolj mineva... :S
Ker vidim, da tole ne pelje nikamor več.
Minila me je želja po terapevtu, ker ne vidim več smisla.
Sicer pa ja, na srečo živiva še narazen (sva stara komaj 19 let in vedno bolj se mi zdi, da sem neumen, ker pri teh letih to počnem. Mlada sva še. Rad bi čim bolj užival svojo mladost in upam, da se bom v naslednji resni zvezi s partnerko bolje razumel oz. da si bom našel sebi primerno, ker ta mi ni bla ravno pisana na kožo.
Nehal sem se trudit da bi še kaj popravil.
Do sedaj sem se trudil in na vse pretega iskal pomoč in razmišljal kaj še bi lahko naredil, da bi se sporazumela. Zdaj je pa ravno obratno. Ko je mene že povsem minilo se ona nekaj matra okrog mene. Sej lepo od nje da se trudi. Ampak sam v tej zvezi ne vidim prihodnosti in ne mislim vstrajat.
Pika, ko sem bral tvoj post je bilo kot bi brskal po spominu...
Prav tako se je situacija odvijala pri naju dveh.
Jah... odrast bo treba...
Do takrat pa...?
SE BOMO IMELI FAJN IN SE NE BOMO NIČ SEKIRALI! 
|
|
Datum objave: 1. feb 2010 20:56
|
|
IntiMade
Datum prijave: 21.05.2009
Sporočil: 51
|
še to bom dodala, ko si komentiral, si si nekako odgovoril, da si pač drugačen in kakor sem razbrala veš kakšen odnos si želiš odkrit, iskren, popolno zaupanje in da si v zvezi želiš da ji poveš kar misliš pač odprta komunikacija in če ona tega ne sprejema je pač čas da si najdeš punco ki bo tak način sprejemala lahko ti povem da zagotovo obstaja, samo te čisto razumem čustva so čustva je težko samo če ne gre ne gre tako je...je prav da si kar si in če te partner ne sprejema s tega vidika potem verjetno res ni zate ali pa je pač še nezrela glede tega...glede odločnosti sem mislila da jo postaviš pred dejstva pač kot si rekel da tako ne gre več.... čeprav so čustva taka kot so samo če nisi srečen in če se nekako ne vidiš v zvezi da te partner ne sprejema kar si, se sprijazniš da to ni to in življenje gre dalje
|
|
Datum objave: 1. feb 2010 22:13
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Tigerček je v bistvu en velik egoist. Ves čas nekaj išče - potrditev pa dobi od večine ženskic tukaj. Samo da ga razumejo, gladijo, pritrjujejo....oh ah ....
Če mu kaj ne odgovarja, se zna prav ljubko postavit zase!
Danes misli tako (kljub vašim nasvetom), jutri čisto drugače.
OK najstniška leta - razumem.
Mislim, da mora bit ta naš Tigerček fulll osamljen.
Kako pa lahko njegova "punca" še seska z njemu - mi pa ni jasno!!
|
|
Datum objave: 1. feb 2010 22:45
|
|
Tigercek
Avtor teme
Datum prijave: 16.12.2009
Sporočil: 622
|
tihana... Iz česa sklepaš, da sem egoist?
Tukaj sem zato, ker se rad pogovarjam o partnerskih odnosih, o spolnosti in o vseh ostalih temah, ki se na to navezujejo.
Trenutno pa imam tudi sam na teh področjih težave in tukaj iščem pomoč, je tu kaj spornega?
"Če mu kaj ne odgovarja, se zna prav ljubko postavit zase!"
?
"Danes misli tako (kljub vašim nasvetom), jutri čisto drugače."
To opažam tudi sam, kar se tiče čustev, ker imam trenutno v glavi vihar in kot da že to ni dovolj, mi še ona non-stop piše, me kliče in mi ne da miru, tako da imam ves čas po glavi te probleme... Potem je spet cela sladka in prijazna z mano...
Kako se mi nebi mešalo v glavi?
Preden začneš obsojat druge ljudi tihana, počisti svoje podstrešje, ki je, po tvojih komentarjih sodeč, nedvomno zelo razmetano.
|
|
Datum objave: 2. feb 2010 00:32
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Naslednji moj nasvet: ugasn komp za 3 mesece, njeno št. daj na ignore ......in pejt u lajf.
|
|
Datum objave: 2. feb 2010 00:41
|
|
tihana
Datum prijave: 15.01.2010
Sporočil: 973
|
Malo okol sebe poglej, pa kšnim ostarelim sosedom skidaj sneg
(jaz imam še zdaj muskelfiber), nabavi si žival (psa) pa z njim veselo na sprehod.......
|
|
Datum objave: 2. feb 2010 12:57
|
|
lušnajst
Datum prijave: 05.05.2009
Sporočil: 107
|
tihana ...........................................................................................
"Ne morem osrečiti drugih, če najprej ne osrečim sebe"
(Brian Tracy)
|
|
Datum objave: 19. jan 2011 15:48
|
|
Tigercek
Avtor teme
Datum prijave: 16.12.2009
Sporočil: 622
|
Čas teče nič ne reče...
Naj zaključim zgodbo.
Problemi so se nadaljevali, ljubezen ugašala...
Postajalo je tako hudo, da je začela doživljat živčne zlome in nekako mi je uspelo, da sem jo prepričal, da obišče svojo zdravnico, ki jo je poslala do psihiatra pri katerem je dobila nekaj pomirjeval ter vizitko psihologinje, ki jo je sprva obiskovala.
Poletje 2010: Šla sva skupaj na Krf za 1 teden. Prvih nekaj dni je bilo zabavnih in lepih, zadnje 3-4 je bilo pa vse slabše.
Kamorkoli sem se obrnil je govorila, kako gledam druge ženske in da mi ona nič ne pomeni itd... :/ Takrat je doživela tudi več živčnih zlomov (bilo je grozljivo in nisem vedel, kako pomagat). Končno je napočil, dan ko smo se odpravili domov (histerije ni bilo konec niti na ladji - zopet živčni zlom)
Komaj sem čakal, da stopimo na bus in kasneje z busa domov, stran od nje, da si odpočijem od vsega stresa s "počitnic".
No, bilo je že tako hudo, da je samo iskala besede na katere bi se obesila, čim ni bilo po njeno in to je bil tudi razlog, da sva se takoj ko sva stopila z busa zopet sprla.
Od takrat naprej je pogosto obiskovala psihologinjo, pridružil pa sem se tudi sam.
Pomagala je, precej pomagala!
V bistvu sva imela mediacije, ko sva bila pa posamično pa bolj psihoanalizo in pogovor s terapevtko.
Vedno bolj sem odkrival, da to ni več to.
Zelo se je spremenila, ni bila več ona.
Veste kako je gledat nekoga, ki ga na videz poznaš, osebnostno je pa kot bi bil v njem nekdo drug?
:S
Ni imela več istih pogledov na življenje, ni imela več svojega karakterja, njene vrednote so izginile... :S zelo sem bil razočaran in prizadet, ker to ni bila več oseba v katero sem se sprva zaljubil.
Menjala je tudi družbo (ni našla ravno najboljše za nestabilnega človeka) in vse bolj sem spoznaval, da postaja njim podobna.
Kasneje me je tudi prevarala z enim od teh "prijateljev", ki jo je izkoristil, ko je bila na tleh. Najbolj smešno pa je, da se ji kasneje, ko sem to izvedel in se z njo o tem pogovarjal, to ni zdelo kot prevara, ker je imela občutek, kot da nisva več zvezi in da je bila razočarana. :S
Kljub obisku psihologa sem ugotavljal, da se stanje v zvezi ne izboljšuje, kar je tudi logično, ker je bila ladja že preveč potopljena, da bi jo lahko nazaj zakrpal ter rešil. Šlo je že predaleč.
Začelo se je študijsko leto:
Nič več ni našla časa, da bi se dobila in šla konec tedna pohajat na kakšen izlet, bowling ali pa karkoli počet skupaj... Časa ni bilo niti da bi jo prišel obiskat v LJ.
Ko se že kakih 14 dni nisva videla je rekla, da njej ni več to to in jaz sem pritrdil, nakar sva se po nekaj tednih ene novemberske noči le dobila in malo rekla na to temo. Predlagala je premor do decembra, potem pa bova videla kako in kaj...
(za razliko od prejšnjih pavzic, tokrat neke strasti ni bilo v zraku. vse je ugasnilo)
Preveč pavzic je že bilo in vedel sem, da bo tokrat zadnjič. Pritrdil sem. Za tem sva šla še na pico. Tako nenavadno sem se počutil, kot da sem tam z znanko ne s punco... Ne znam opisat. Ko sva pojedla, sva prišla vsak do svojega avta, se poslovila in ona se je takoj usedla in odpeljala.
Videl sem, da ji je odleglo in da je ta trenutek že težko pričakovala. Takega slovesa nisem bil vajen, ker sva se po takih dolgih premorih vedno težko poslovila, ampak tistega večera je vse dokončno ugasnilo.
Od takrat je minilo že skoraj 3 mesece.
Seveda je potem še veliko pisala, klicala... ampak sem ji dal vedet, da je konec, da je nočem več in naj me pusti pri miru, da greva že čez to. (No, potem sem poslušal še očitke o tem, da bi lahko bila vsaj prijatelja)
Ampak življenje teče naprej.
spet sem bil samski, spet sem imel možnost, da bi lahko uresničil svoje fantazije... Poskusil sem, ampak to ni to.
Eno je, ko človek fantazira, drugo pa kar človek potrebuje. Sam opažam, da je bil to poskus ipolnitve čustvenih potreb. Potreb po ljubezni, po nežnosti, po pozornosti... po vsem kar sem sprva imel v zvezi.
Te stvari mene ne osrečujejo, nikoli me niso. Potrebujem nekoga, ki mu zaupam, nekoga s komer se razumem in s komer se lahko pogovarjam ter družim. Nekoga sebi podobnega, osebo, ki je partner v pravem pomenu.
|
Obdelujem...
