Homoseksualnost kot evolucija

Jou.

Torej, kako bi lahko homoseksualnost lahko bila evolucija? Misel ni moja, sem si jo sposodil. Je pa zanimiva in brez da bi počakal in potrpežljivo sledil avtorjevi misli, bom vzel ta drobec in malo razmislil sam. Skupaj z vami. Heteroseksualnost je efektiven način razmnoževanja, ki omogoča prenos določenega znanja prek določenih vzorcev. Je evolucijsko zelo učinkovita in nekako nujna iz več razlogov. Biologi znajo to zelo biološko povedati. V stilu, ker se človeški otrok rodi nebogljen, rabi trdno strukturo, kjer se razvije, kar omogoča pleme/družina. Družina je heteroseksualna forma (se razumemo), ki je omogočila takšen in takšen napredek človeštva, četudi je slučajna nujna kombinacija. Sedaj nastopi homoseksualnost kot naravni pojav, kot deviacija, in vprašanje se pojavi, ali pomeni homoseksualnost tudi preskok v človekovi zavesti in začetek novih form, novega napredka. Presegli smo fazo primarne ogroženosti (od tigra v đungli), presegli smo odvisnost od primarne sociološke faze (pleme/družina), presegli smo muhavost naravnega razmnoževanja (fuki fuki). Vse, kar je heteroseksualnost omogočala in kar je omogočalo heteroseksualnost kot nujno slučajnost je lahko preseženo in kot opcija se kaže homoseksualnost. Zakaj moško ženski odnosi so navsezadnje, roko na srce, prinesli tudi zlo na ta svet. Adam in Denis v raju ne bi nikoli ušpičila takšne neumnosti. Enakost med spoloma ne obstaja, ker nista enaka, eni pravijo, da sta kompatibilna, ampak to je stvar interpretacije. Ravno tako sta preko drugega pogleda popolnoma različna in nekompatibilna.

Tukaj  se postavlja vprašanje, kakšen bi bil človek/otrok, če bi ga vzgajali v homoseksualnem svetu? Ne v izoliranem balončku ene celice, ki je "drugačna" od večine, ampak v večini, ki bi poznala tudi heteroseksualnost kot eno izmed možnosti. Možnost nadčloveka?

Zdaj grem pa brat naprej, kaj pravi moder znanstvenik, nadaljujemo drugič. Bolj podkrepljeno.