Nazaj k bivšemu - naprej v preteklost 6

Moja babica vedno pravi: "Stara ljubezen...." Sorry, sem pozabil, kaj točno. Ampak v smislu, če tli, lahko močno zagori. Babica nekako vedno pozabi, da če razpihamo oglje, sicer zagori, vendar brez novega kuriva hitro ugasne. Za vedno. Tako nekako je s staro ljubeznijo. Če v njej ni nekaj novega, ne more zaživeti na novo. Kaj pa je lahko novega v ljubezni? Nova sta lahko samo glavna protagonista. Sta drugačna, bolj zrela in zato toliko bolj privlačna. Ponavadi se popravijo ravno tiste lastnosti, ki prej razbijejo zvezo, še posebej če po razhodu sledi samoanaliza. Vsak poskuša ugotoviti, zakaj je vse šlo v kurac in kaj narediti, da bo bolje. Potem delaš na sebi, postaneš drugačen, boljši človek. Rasteš. Ko se naslednjič srečata dav stara ljubimca, ponavadi z veseljem ugotovita, da se je stara ljubezen spremenila v nekaj, kar smo si vedno želeli, da bi bila. Skušnjava je toliko večja. Kot pravi babica....

Ampak jaz mojo babici apriori ne zaupam. Ker je stara, ni zato še pametna. Kot pravi Kovačičev Janč: "Leta ne narede iz ljudi modrecev, ampak starce." Zato sumim in se mi svita. Koliko so možne spremembe ljudi in zakaj je stara ljubezen tako privlačna. Zakaj se ne učimo na napakah? Jo-jo razmerja se redko kdaj končajo srečno. Kot diete. Razlog je ravno v spremembah osebnosti partnerja. Vsak dela na sebi, ker vidi, da nek del osebnosti povzroči bolečino ljubljeni osebi. Začnemo poslušati, postanemo pozorni, trudimo se in ponavadi nam uspeva. Spoznamo druge ljudi, počnemo nove reči, v nas se naseli mir, ki se kaže navzven. Stari partner nas ne spozna več, smo boljši, smo taki, kot bi morali biti prej, kot smo si drug za drugega želeli že prej. Potem srečamo svojo staro ljubezen, prvo, usodno, tisto, ki tli, ki bo tlela vedno. Ki je pregloboko, da bi jo izkoreninili. S plašnicami naprej v pretekost.

Mislim, da ne smem biti tako nadut in zatrditi, da se to nujno slabo konča. Vendar ponavadi se. Zakaj je temu tako, to nas zanima. Mislim, da zaradi enostavne lastnosti našega spomina, da slabe stvari takoj pozabi. Pozabi veliko raje grdo kot lepo. Druga pomembna lastnost človeka je, da ima rad varnost in poznano. Stara ljubezen je, četudi se je končala z metanjem posode, še vedno predvidljiva in varna. Dodajmo še smešen občutek usodnosti. Kakšna naključja so to bila, kakšne usodne stvari v preteklosti, ta zveza je usojena, samo so na poti sreče pač prepreke. Sedaj jih bomo zagotovo premagali. Včasih so razlogi bolj meseni, bivši je včasih tako dober fukač, da enostavno ne gre brez tega. Včasih je bil bivši preprosto popoln. Tako nad vsemi drugimi, tako poseben, tako edinstven. Spomin hitro pozabi, da je kljub temu zveza bila čisto zanič. Kot zveza. To najhitreje pozabimo. V primerjavi s preteklostjo je ponavadi vse sedanje manjše. Velike bitke so le v zgodovini, preroki so le preteklosti, ljubili smo zares le nekoč.

Mislim, da ni dobro naprej v preteklost. Mogoče na izlet. Da se zavemo pomebnosti sedanjosti.