Čakam do poroke

Ne, saj ne zares. Ampak včasih si želim, da bi ta svet še obstajal. Sem bil danes na poroki, tako ogromni in pevsko podloženi. Mlad par, kolega, ampak kje je pa nedolžnost in smisel poroke? Saj vsi vemo, lepo je, treba je. Ampak ko bo ura polnoč, bo prišel čas zaužitja užitka. Ampak nič drugače ne bo, isto bo kot vsakič prej. Ne bo krvi na rjuhah in ne bo čarobnosti prvega seksa. (in ne bolečine :) )

Ampak samo za trenutek si včasih želim, da bi to doživel. Napeta jajca in trdega tiča ene dve leti, potem poroko, kjer bi ob branju evangelija božal njeno nogo in cvilil od pričakovanja, potem kratko večerjo in potem velik apartma z jacuzzijem, njeno golo telo in svetost obreda. Prvi dotik njenih ustnic, njenega sramu, njena rdečica in popolna predanost, sveta daritev. Počasno rajcanje, njeni nerodni dotiki, njena radovednost in njena nežna koža. Vonj njene muce, nedotaknjene, sveže, moje. Potem trenutek pred vstopom, pred večnim združenjem, pred enotnostjo biti, pogled v oči, potem združitev. Globoka in nežna, potem fuk, fuk do jutra in fuk do konca. Brez pijanih svatov, brez jutranjega glavobola, samo vonj njenega telesa in sreča izpolnitve.

To bo moja poroka, če bo kdaj. Če ni več nedolžna, bog pomagaj. Ravno prihajaj na obisk. Poroka vsak večer? Zakaj pa ne.....življenje je prekratko....