Erotične zgodbice Mojce P.: Nenavadni spolni pripomoček

9.del: In prvič sem ga pogledala. Turek je z vulgarnimi kretnjami pred usti nakazoval svojo željo.   “Ga boš ubogala?”   Nisem zmogla nobenega odgovora. Začutila sem, da se bom pustila obema. In to je bilo tako iztirjeno, tako dobro. Vse me je vzburjalo, celo topel zrak. ki se je vrtinčil med mojimi nogami.

“ Obrni se k meni.”

Zasukala sem se na sedežu in skušala Učitelja pogledati v oči. A ni šlo, njegove zlate rejbanke so bile pretemne. Zato sem počasi segla k zadrgi na njegovih hlačah.

“Lahko?" sem ga vprašala iz neke sprevržene vljudnosti. Bilo mi je pač ukazano. Pokimal je in njegov ogromni, nabrekli ud je končno tlesknil na moje dlani. Sklonila sem se in ga željno objela z usti. Oh, kako sem ga rabila!

Zaližem se z njim in slina mi obilno privre. Z desnico ga trdno objamem a ne premočno. Samo toliko da mu lahko nastavim kot pod katerim se bo najlažje zlizal z menoj. Počutim se kot, da ga imam prvič v ustih. Moj jezik je mehek in kot bi bil namaščen mezi po debelem deblu gor in dol. Vsake toliko se ustavi na gubi izpod glavice in jo s slastjo in zahtevno nekajkrat obkroži. Ko se vrne na deblo postaja moje grlo mehkejše in vdanejše. Ud vstopa vedno globlje.

“Ahh…zastoka, dobro delaš…”

Ko postanem prehitra me prime za teme in nežno zagrabi za lase.  Zdaj umirim tempo, poplavljam ga s slino in globoko sesam. Zadovoljen je, zato njegova desnica spusti mojo glavo in mi pod trebuhom počasi spolzi nazaj v mednožje. Ko me poboža me spreleti od silnega ugodja. Vem, da delam dobro in vem, da sem opazovana. Njegov sredinec vstopi vame in se uskladi z udom v ustih. Skupaj delamo že nekaj časa, ko mi reče:

“Zdaj se ne bova več ustavljala.”

Pohodi plin. Njegov sredinec me zapusti. Ker sem bila raztegnjena čez ohišje s prestavno ročico me prime za mednožje in me samo rahlo privzdigne. Potem prestavi  v najvišjo hitrost – šesto. Ročica je nastavljena proti meni. Nežno me prime za bok in potisne proti njej.

“Vzemi jo vase!”

Debel, mahagonijev zaključek s svetlečim zlatim znakom je z lahkoto zdrknil vame in me združil z avtom v najvišji prestavi. Tresljaje njegove hitrosti sem čutila vse do srca. Vsak, še tako majhen miselni upor je izpuhtel. Na njegovo mesto je drvelo nekaj močnejšega, hitrega, nekaj turbo sprevrženega...Ko me je končno objel užitek sem po svojih skrčenih stenah začutila nečloveško trdoto lesenega organa in v istem trenutku je v moja usta zdrvela tudi Učiteljeva hitrost . Ljubosumno sem jo zadržala v ustih.

Pobožal me je po laseh: “To je tvoje. Pokaži Turku, kaj boš naredila sedaj.”

Svoj ožarjeni obraz dvignem visoko. V odprtih ustih mu pokažem svojo bero, nato pa grenko sladki lepljivi nektar počasi zdrsi po mojem grlu.

Učitelj zdaj zapusti tovornjak in se ustavi na počivališču.

“Je bilo hudo?

“Ne.“ Sploh ne vem, zakaj sem se tega bala. Počutim se polno, umirjeno in srečno. In kar je najlepše: še si želim nadaljevati in še bi šla z njim…

“Zdaj si končno rešila svoj problem. Ozdravljena si. Tam malo naprej je odcep z avtoceste. Želiš, da skrenem nanj in te odpeljem nazaj v Ljubljano?”

“Ne, lepo mi je in rada bi šla z vami naprej. Nočem domov. Peljite me, kamor hočete.”