Baronove erotične zgodbice: Vonj po njeni češplji

1. del: Baron se odpravi k Tjaši, s katero imata posebno seksualno razmerje. Le kaj ga čaka pri njej?

Zelo je že pogrešal vonj po njeni češplji. Minilo je že kar nekaj časa, odkar jo je zadnjič v polnosti zaužil, na način, na kakršen se za moškega njegovega kova pač spodobi. Pred usodnim klicem, je v mislih podoživljal vse tiste trenutke blaženega seksa, kakor ga je imenoval sam, ki sta ga v teh nekaj letih že preživela skupaj. Vendar odkar nista bila več uradno par, je njuna spolnost pridobila na razsežnosti, ki je prav nobeden od njiju ni pričakoval. Bila je polna in slastna, brez vseh zadržkov, saj sta bila oba osvobojena iluzije lažnih pričakovanj, ki jo vsaka resnejša zveza med moškim in žensko nujno nosi s seboj. Kakorkoli že, tik preden je v mobitelu poiskal njeno ime, je bilo njegovo vznemirjenje že na vrhuncu. Poklical je.

 »Halo, kaj bi rad?« je vprašal zajedljivi glas na drugi strani.

 »Malo nenavaden začetek pogovora, se ti ne zdi?« se Luka ni pustil zmesti

 »Zakaj pa?,« je odgovorila Tjaša, kot da ne bi vedela o čem govori.

Luka je zignoriral, po njegovem mnenju, bedasto vprašanje in vznemirjeno nadaljeval s poskusom realizacije edine ideje, ki jo je njegova glava v tistem trenutku premogla – fantastičnim fukom, zato je »kobajagi flegma« vprašal:

 »Kdaj se bova kaj videla?

 »Ne vem, sem precej zaposlena zadnje čase,« odgovori glas nezainteresirano.

»Nekaj je narobe,« je prešinilo v Lukovi glavi, »obnaša se še bolj čudno kot ponavadi.« Nato je butasto bleknil: »A res, s čim pa?«

»Res se ne boš nikoli spremenil. A misliš, da si edini na svetu, ki ima kaj pomembnega za početi?,« mu je rekla nekoliko očitajoče.

»Ne razumem kam pelje takšen pogovor,« je zaskbljenost izrazil Luka.

»Ah, ja, saj vem, da ti je tako lažje. Si želiš priti k meni?« je Tjaša v trenutku spremenila temo.

»Saj veš, da si,« je z olajšanjem sklenil Luka in spontano nadaljeval: »Moje telo hrepeni po tebi. Odkar sva se nazadnje videla, ne morem pozabiti vonja tvoje muce. Tokrat se ji želim posvetiti še bolj temeljito«

Tjaša ni odgovorila ničesar. Slišal je zgolj njeno dihanje v slušalko in čeprav ni rekla ničesar, je nekako čutil, da jo njegova gorečnost rajca. Čez nekaj trenutkov je povsem mirno rekel: »V roku pol ure sem lahko pri tebi.«

»Tako hitro? To je pa res sila!,« se je zahihitila, kar ga je samo še bolj podkurilo.

»Pridi ob osmih,« je sklenila in odložila slušalko.

»Vau, spet bova fukala,« je pomislil, obenem pa se je že spraševal, kako bo ubil naslednji dve uri, saj je bilo le nekaj minut pred šesto zvečer, ker je bila pač zima. Ker v danem trenutku ni mogel mirovati, se je odločil za sprehod po Tivoliju, kar se je kasneje sprevrglo v neko brezciljno tavanje, saj je bil od silnega razburjenja že ves napet. Minute so minevale kot ure, Luka pa se je vedno bolj izgubljal v svojih mislih. Ker mu pri svojih 31-ih pomladih, kolikor jih je štel, pameti ni več manjkalo, se je med mnogim drugim tudi vprašal: »Sem mar odvisen od seksa?« Misel se mu je zazdela tako grozovita, da je v trenutku začel razmišljati nekaj povsem drugega. Z olajšanjem je ugotovil, da se ura že počasi približuje osmi, ko naj bi ga nedvomno čakala nova izjemna seksualna izkušnja. Štiri minute čez osmo je pozvonil pred vrati nebotičnika, v katerem je živela Tjaša. Točen ni bil zgolj zato, da ne bi bil patetično preočiten.

»Pridi gor!« je preko domofona zaslišal nekoliko ukazovalni glas, nakar se je po stopnicah podal s tiste vrste strastjo, ki je bila posledica nekakšne slastne domačnosti, saj je Tjašo kar dobro poznal. Tudi seksualno. S srepim vznemirjenjem je vstopil v njeno stanovanje, saj ritual odpiranja vrat niti ni bil več potreben. V trenutku, ko je za seboj zaprl vrata, je že zaslišal znani glas iz Tjašine sobe, ki mu je velel, da naj se usede na zofo v dnevni sobi in počaka. Luka je to nemudoma tudi storil, pri čemer je slutil, da Tjaša pripravlja nekaj posebnega. Medtem, ko je čakal, si je ogledoval televizijo in videorekorder, ob katih se je spoomnil vseh tistih porničev, ki jih je našel v sosednji omari, kjer je imel skrite Tjašin oče. Včasih, ko je bil v njenem stanovanju sam, se je z njimi pač malo pozabaval. To je bil že kakšno leto nazaj, ko sta bila še par in je že kazalo, da je njuna spolnost zašla v slepo ulico. »Sedaj pa takšnole razodetje!« se je zadovoljno muzal.

»Lahko prideš!« mu je tok misli prekinil ukazovalni glas iz sosednje sobe.

Luka je iz zofe vstal kot v transu in se brez obotavljanja podal v sobo, kjer naj bi ga čakalo prvovrstno presenečenje.

(nadaljevanje prihodnjič)