ANATOMIJA: Spoznajte ženske spolne organe

Preberite kratek, a strokoven pregled ženskih spolnih organov in se poučite o ženski spolni anatomiji.

Nožnica

Nožnica je približno 10 cm dolga, iz gladkega mišičja zgrajena cev. Sprednja stena se dotika zadnje, zgoraj sega vanjo del materničnega vratu z materničnim ustjem. Nožnico znotraj prekriva sluznica, ki je nabrana v prečne gube. Navzven je nožnični vhod do razdevičenja zastrt z deviško kožico. Preko nožnice, materničnega kanala in votline ter jajcevoda pri ženski vsaj teoretično zunanjost povezana s trebušno votlino.

Zunanje spolovilo

Zunanje spolovilo obdaja vhod v nožnico. Sestavljata ga kožni gubi, veliki sramni ustnici, ki obdajata mali sramni ustnici. Ti sta sluznični gubi in spredaj objemata ščegetavček. Med malimi sramnimi ustnicami je pred nožničnim vhodom ustje sečnice. Ščegetavček je, podobno kot moški spolni ud, zgrajen iz brecilnega tkiva. Koža spolovila je poraščena z dlakami, v podkožju je relativno dosti maščobe. Predel med spolovilom in zadnjično odprtino imenujemo presredek.

Več o ženski anatomiji lahko preberete v Enciklopediji.

Maternica

Maternica leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko. Grajena je iz treh plasti, znotraj je sluznica, srednja plast je gladko mišičje, zunanja pa trebušna mrena. Je hruškaste oblike, na njej razlikujemo zgornji širši del, maternično telo, in spodnji ožji del, maternični vrat. Spodnji del materničnega vratu, ki ima v sredini maternično ustje, sega v nožnico. Ustje se navzgor nadaljuje v kanal, ki se odpira v trikotno, od spredaj nazaj stisnjeno maternično votlino. V zgornjih vogalih se v maternično votlino odpirata jajcevoda. Maternična votlina je prekrita s sluznico, ki se vsak mesec  odlušči,  če ne pride do oploditve, po menstruaciji pa se pod vplivom jajčnikovih hormonov ponovno obnovi.

Jajčnika

Jajčnika ležita v mali medenici desno in levo ob maternici v široki maternični vezi, gubi trebušne mrene, ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezema je na eni strani pritrjen na zgornji del materničnega telesa, na drugi pa na steno medenice. V jajčniku nastajajo spolne celice in spolni hormoni. Jajčnik je zgrajen iz sredice in skorje. V sredici so bogati prepleti žil, mezgovnic in živcev. V skorji je že ob rojstvu med vezivom na tisoče nezrelih jajčnih foliklov, vendar kasneje številni propadejo. Folikel obdaja enoslojna povrhnjica, ki izloča ženske spolne hormone (estrogene). Znotraj folikla leži jajčece, ženska spolna celica. Estrogen vpliva na razvoj in delovanje spolovil. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza. Po puberteti približno na vsakih 28 dni dozori po en jajčni folikel, ki se ob ovulaciji odpre, izplavljeno jajčece pa ulovijo resice jajcevoda. Ovulacija je približno v sredini med dvema menstruacijama. Na mestu folikla nastane po ovulaciji pod vplivom hormonov hipofize rumeno telesce. To izloča progesteron, ki pripravi spolne organe na možno nosečnost.

Jajcevoda

Jajcevoda sta parni, iz gladkega mišičja grajeni cevki, dolgi približno 10 cm. Znotraj sta pokrita z močno nagubano sluznico z migetalčnim epitelijem, zunaj pa s trebušno mreno. Pri jajčniku je jajcevod odprt, lijakasto razširjen in se končuje z resicami, proti maternici pa se oži in se od strani odpira v maternično votlino. Resice ujamejo zrelo jajčece, ki se izplavi iz folikla. S pomočjo peristaltike in utripanja migetalk potuje jajčece po jajcevodu do maternične votline.

Več o ženski anatomiji lahko preberete v Enciklopediji.