Kdo so metroseksualci?

Metroseksualec je moški, ki ga je v zahodni družbi ustvarilo potrošništvo, urbani način življenja in množični mediji. Spoznajte ta nov tip moškosti!

Pomemben dejavnik pri feminizaciji moškega predstavljajo revije, ki poudarjajo nov tip moškega, ki se razlikuje od tradicionalnega »mačota«. Govorimo o heteroseksualnem moškem z ženstvenimi potezami, ki po mnenju Fišerja zaobide družbeno sprejete (tradicionalne) spoplne stereotipe ne glede na lastno spolno usmeritev. Feminizacija moškosti ima svoje korenine v spremenjenih družbenih vlogah spolov. Novonastali tip osebnosti naj bi bil usmerjen k drugim, moški pa so postali bolj samozavestni, skrbni in čustveni. V sociološkem jeziku je Metroseksualce nekdo, ki lasten videz primerja z David Bechamom in Brad Pittom. Mislim, da ni težko razbrati, kakšen tip moškega imamo v mislih.

Kdaj se moško golo telo prvič pojavi?

Idealizirane in estetizirane podobe bolj ali manj golih moških teles se so se sprva pojavile v revijah za »bodybuilding«, šele kasneje pa v gejevskih revijah, dandanes pa so postala stalnica v vseh drugih medijih. Skupna točka vsem je zlasti predstavitev idealnega moškega kot mišičastega in sploh nekoga v odlični formi, odličnega zdravja, uspešnega v karieri in pri zapeljevanju deklet. Zgodi se, da tudi moška telesa postanejo stvar idealizacije in niso nujno predstavljena zgolj v aktivni vlogi, ampak tudi z namenom, da drugi (moški in ženske) uživajo ob pogledu nanje. Moški bralci naj bi se identificirali z modeli, ki so prikazani v revijah. Nič nenavadnega ni, če je idealno moško telo, vitko, mišičasto in zato lepo, postavljeno v »ženske poze«. In prav te »značilne« ženske obrazne, pa tudi telesne poteze, rišejo podobo metroseksualca.

Pojav Metroseksualca

Izraz Metroseksualec se prvič pojavi ob izteku tisočletja, uporabil pa ga je Mark Simpson v britanskem Independentu, da bi z njim opisal novo narcistično, medijsko prenasičeno vrsto moškega kot profil za uspešnost v tretjem tisočletju. To je moški, ki ga je ustvaril Hoollywood s pomočjo oglasov in revij, ki ponujajo uporabe različnih življenskih stilov. Kot razlog se navaja želja, da bi izrinili tradicionalnega »o sebi ne-razmišljujočega« moškega, ki ni bil zadosti potrošniško orientiran. Koncept metroseksualosti je Simpson razvil v knjigi Posnemovalec moškega, v kateri je analiziral delovanje vse bolj estetiziranega in neizvirnega sveta za moške. Na ta način je tudi nastala skovanka, kjer metro- ponazarja metropolo kot infrastrukturno dovolj bogato okolje (v smislu modne ponudbe in kozmetičnih salonov ter športnih centrov) za dandanašnji dandizem. Priponka seksualec pa naj bi predstavljala pojem heteroseksualnosti in na ta način poudarjala feminizacijo nove moške drže, istočasno pa sledila stereotipu, da so pretirano pozornost do lastnega videza v moškem svetu do pojava metroseksualcev gojili le homoseksualci.

Po Fišerju metroseksualnost predstavlja način svobodnega življenja, v katerem so ustaljeni in togi vzorci vedenja obsojeni na propad. Metroseksualnost naj bi bila končna stopnja človeške seksualnosti, kjer so družbene razlike skrčene na minumum. Kot bi šlo za nekakšno vzajemno prevzemanje medsebojnih spolnih vlog. To pa je možno predvsem zaradi ideje, kot pravi Sandra Bartky, da »se rodimo ko moški in ženske, ne pa tudi v moškost in ženskost«. Slednji karakteristiki sta, kot kaže pojav metroseksualca, umetni tvorbi, saj si posameznik sam določa norme, jih tudi spreminja, to pa se održaža tudi navzven, v videzu posameznika.